NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ljubezen do sebe?   
    sreda, 28. julij 2010 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: merijen

    Ali ste tudi vi med tistimi, ki mislijo kako je pomenbno ljubiti sebe, ali pa mislite kako se tako, kakor v mnogih drugih stvareh in vrednotah svet nekako "postavlja na glavo" in da se vse nekako čudno sprevrača?

    Le od kod in od koga se je vzelo čudno prepričanje, lahko bi rekli celo prava, nova teorija, ki podpira to miselnost in, ki se očitno kar dobro prodaja v obliki knjig, tečajev, seminarjev. Kar pa ni čudno, saj je v večini ljudem "pisana na kožo", kajti kaj pa še bolj kot takšna teorija podpira v človeku že tako preveč v njegovo naravo vpet egoizem?

    Ljubiti sebe! Kakšno epohalno odkritje! Kot, da ni v človeku že od pamtiveka ta, takozvana ljubezen do samega sebe nekaj najbolj primarnega. Ali ni že od nekdaj, tako kot dandanes človek najbolj in najprej poskrbel za lastno rit, predn je bil pripravljen, /če sploh/ od svojega obilja, kaj odškrniti tistemu v stiski?! In, ali ne izhaja iz tega zaključek, da človek to že in še predobro zna in da ga ni tega potrebno še dodatno učiti in delati iz tega neko novo"znanost"?!

    Zgodovina nas uči, da ni problematika človeštva v tem, ker bi človek premalo ljubil samega sebe, ampak v tem, ker premalo ljubi druge.
    Ko so Jezusa ob neki priliki vprašali, kako bi na najbolj kratek in strnjen način predstavil evangelij, ki ga uči je odrnil: Prvič, ljubi Boga, svojega nebeškega Očeta in Stvarnika z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in vsem spoštovanjem in drugič, ljubi svojega bljižnega, kakor samega sebe. V tem je zajeta vsa postava in vse bistvo vere.

    Kot je razvidno iz tega, Jezus ni rekel, naučite se najpre ljubiti sami sebe, šele nato boste znali ljubiti druge, tako, kot to dandanes učijo novi guruji te "nove vere".

    Do neke mere bi lahko nemara, upravičili takšno pojmovanje v primerih psiho-terapije, ko se zdravi od drugih oseb /ali sebe/ , okrnjena pozitivna samopodoba, samozavest in neko normalno in zdravo samospoštovanje. /V obliki afirmacij v stilu: sem lep, sem pomenben, sem lljubljen itd... /
    Pri normalni, uravnoteženi osebnosti pa tovrstne "samo terapije" niso potrebne. Saj vsak normalen človek o sebi ve, kaj so njegove prednosti in kaj njegove omejitve in tudi to, da je nomalno biti nepopolen, ker človeške popolnosti, preprosto ni.
    Dovolj je že to, da vemo za kaj si je v življenju važno in vredno prizadevati.

    Osebno menim, da je dejansko pomenbno prizadevati si za ljubezen v najširšem pomenu besede, za duhovno in osebnostno rast nas samih, ne pa za tem, v zadnjem času modernem pojmovanju, kako je važno - ljubiti samega sebe!

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja merijen
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Ljubezen do sebe? | 69 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: titanic dne sreda, 28. julij 2010 @ 09:23 CEST
    Tako kot vse, lahko tudi kratko a splošno modrost: pomembno je ljubiti sebe, razumemo na več načinov, seveda pa vsak na tistega, ki mu je najbolj primeren, da lahko še naprej živi v blagostanju in duhovni lenobi. Seveda ne posplošujem, le izkušnje kažejo, da prav tisti, ki bi potreboval ljubezen do sebe in zaupanje v sebe, to razume na način, da potrebuje to ljubezen od zunaj in na povsem drugače, njemu neprimeren način.

    Ljubiti sebe, kot je že Jezus govori, pomeni razumeti s srcem božjo ljubezen, in Boga v sebi. Tudi »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« pomeni, da ne škodujemo drugim, kakor tudi naj nebi škodovali sebi, naj bomo blagi, nežni, ljubeči do drugih, v prvi vrsti pa do sebe. Tisti, ki tega ne razume, bo tudi do drugih osoren, škodoželjen in neljubeč.

    Ljubiti sebe pomeni prepoznati božjo iskro najprej v sebi, kakor tudi v drugemu človeku in v vsakemu živemu bitju, pomagati najprej sebi, saj drugače tudi drugemu ne moremo. Poznati svoje meje in sposobnosti, do kje lahko vzdržimo, da se ne poškodujemo pri tem, ko sodelujemo in lajšamo bolečine in težave drugih. Ne moremo dati podpore in spodbude bližnjemu, če je sami nimamo in ne iščemo v sebi – z zgledom veliko pripomoremo k pomoči drugim – govorimo in delujemo iz sebe in ne iščemo krivcev za slabo počutje izven sebe.

    Krščanska vera poudarja žrtvovanje in skozi zgodovino se je tudi človeštvo »naučilo« zaradi prilagoditve, da človek mora biti žrtev, da ga sprejme okolica, da ga »ljubijo« bolj kot sebe….
    Tudi romantične pesmi opevajo ljubezen do bližnjega bolj kot do samega sebe….
    Seveda je bilo potrebno, da ozavestimo in pišemo čim več o tem, da se počasi izkorenini mučeništvo ter samouničevanje zaradi nekih idealov, ki nam jih družba vcepi, da smo sprejeti in da dobivamo ljubezen od zunaj.

    O tem, kaj je »normalno« pa itak vemo. Vsako obdobje ima določene svoje meje normale 
    Tako kot tudi mi, ki zdaj živimo tu v tem času. Smo v nekem prehodnem obdobju, seveda vsak na svoji stopnji duhovnega razvoja in psihičnega dojemanja, vendar pa le. Mislim, da je danes bolj »normalno« biti neuravnovešen kot pa uravnovešen – saj si že kar malo čuden, če si »skuliran« ob npr. zunanjem dražljaju, ki večino »normalnega folka vrže s tira«…..

    Tako nekak razmišljam,
    lp Melita


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 28. julij 2010 @ 11:17 CEST
    Se strinjam z Merijen.

    In res, čim manj raznih mojstrov in gurujev in novodobne duhovne šizofrenije.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne sreda, 28. julij 2010 @ 19:13 CEST
    Melita in Nan, lepo pozdravljeni! Me veseli, da sta se odzvali in, da se Nan, kakor si zapisala, strinjaš z mojim, v prispevku zapisanim razmišljanjem.
    Melita, tvoje razmišljanje pa je očitno, nekolikanj drugačno, kar je pa tudi O.K., saj je ravno v različnosti, lahko tudi zanimivost, saj se tako prepoznava različne načine dojemanja istih tematik.
    Mogoče bi dala samo pripombo na naslednjo tvojo misel, ko si zapisala: - Ljubiti sebe pomeni , prepoznati božjo ljubezen, božjo iskro, skratka Boga v sebi... /povzetek/. To je zelo lepa misel, Melita, samo kaj, ko nam življenske izkušnje kažejo, da veliko ljudi zelo ljubi sebe, pri vsem tem pa čisto nič ne prepoznava Boga in božje iskre v sebi in še manj v drugih, ker so tako polni sebe, da kaj drugega, /razen svojih užitkov/, sploh ne iščejo, še najmanj - Boga. Da o ljubezni do drugih, sploh ne govorimo. Ravno takšnim pa tovrstne "teorije" o ljubezni do sebe pridejo še kako prav.
    Drugače je pa seveda, če se gleda na to z drugačnega, duhovnega vidika, kot si lepo zapisala.
    Obema želim vse dobro in lep pozdrav!



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 29. julij 2010 @ 06:47 CEST
    Pozdravljena Merijen!
    Ahi in Ohi, kaj Merijen ljubiš vse ljudi naokrog? Mogoče ljubiš tudi mene? prav rada bi vedela. kaj pa MC, Osh-kosh, B.L., kova, itd. njih tudi mogoče ljubiš?
    Kar se tiče mene, mi gre na bruhanje, ko berem tvoje cinični, dvoobrazni članki in komentarji. Ne verjamem v tvojo iskrenost, ker delujejo kot ena poceni reklama (TO JE LE MOJ OBČUTEK, HVALA)
    Čao in uživaj, ker ti si ena od oseb, ki sebe ima rada bolj kot vsi ljudi, ki sem jih kadar koli spoznala. Kar se tiče brezpogojnosti pa se mi ZDI, da se temu moreva jaz in ti se naučiti. (jjjap, ti si pa itak popolna).
    Če bi jaz znala ljubiti brezpogojno vsakega - tega komentarja nebi napisala, tako, da priznam - ne znam, in zadnje čase ne berem pozorno nekaterih prispevkov prav zaradi tej moje strrrrrrrrraššššššššššššššne pomanjkljivosti.
    LP.
    Irina




    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: titanic dne četrtek, 29. julij 2010 @ 08:22 CEST
    Pozdravljene vse 

    Veselim se iskrenosti, ko nekdo pove, da se z nečem ne strinja, ko stoji za svojim stališčem, ko pove, da je »v riti«, ko pove o svojih čustvih…. To je vredu in prav. Vsak ima obdobja, ki ljubi, drugič sovraži, ko se boji, drugič zaupa, ko je srečen pa spet naslednjič nesrečen. Vse so obdobja v človekovem življenju, ki se menjajo v nas kot letni časi, zavedamo pa se jih lahko le, če smo v zavedanju svojega življenja in sebe.

    Prav je, da si dopustimo svoja čustva, tudi boleča in negativna, ko so, ker drugače nebi prepoznali vseh lepih takrat, ko so. Vse so obdobja krajša, drugič daljša. Res pa je, da določenih strahov, sovražnosti in podobnih bolečih čustev človek občuti vedno manj, če je na duhovni poti, če premaguje svoje »ego tripe«. Vse to je človeško in vse je prav.

    Zelo pogosto berem komentarje pod članki in spremljam tudi drugače misleče, ha, ha.
    Moji občutki pa so različni: ko sem sama v slabi koži, me razni komentatorji, ko jih Violeta navede tudi malo zmotijo, ne morem reči, da jih ravno sovražim. Ko pa sem v dobri koži (ko ljubim vse naokrog, ha, ha…) pa se nasmejim in kar nekako sprejmem, saj takrat vem, da vsak dela, misli in govori kot zmore in zna, da so zlobni ljudje le tisti in takrat, ko so nemočni in nesrečni ipd. Zdaj to vem, da je od mojega razpoloženja in prav od tega, ko piše Merijen – ljubiti sebe (jaz bi rekla temu, da se zadovoljim: sem sita, nisem žejna, spočita, če poskrbim za fizično in psihično rekreacijo, če molim in meditiram…mogoče še kaj…jah, sem v zavedanju in hvaležnosti TEGA trenutka) takrat me ne motijo žalitve in drugače misleči drugi. Da pa to stanje obdržim le nekaj časa, pa tudi ni enostavno. Stanja se menjajo in to je človeško in daleč od popolnosti – fajn pa je, včasih majčkeno povohat to popolnost.

    Čauči Melita




    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne četrtek, 29. julij 2010 @ 12:26 CEST
    Violeta,

    hvala za tvoje prijazno,/popolnoma nenapadalno!/ "pisemce".
    Potrudila si se, da si povedala "veliko o meni", v resnici si pa povedala - veliko o sebi!
    Še vedno velja rek: Ni umazan tisti, na katerega se pljuva, umazan je tisti, ki po drugih pljuva!!!

    Ps. Priporočilo: Ne beri več mojih člankov in komentarjev, če " ti gre ob njih na bruhanje", ali pa vzemi vedno pred tem tableto, ki jih v ta namen prodajajo v lekarnah v prosti prodaji!



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 29. julij 2010 @ 12:45 CEST
    Velja za vse;
    "Če se boš kdaj naučil(a) gledati s srcem,
    boš razumel(a) stvari,
    ki jih zdaj žal še ne."

    lp

    ---
    stojči



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 29. julij 2010 @ 12:58 CEST
    Ah draga Merijen, samo, da ti vesela. Svoja priporočila prihrani zase in tudi kdaj pa kdaj le te preberi. Kako pa kaj z ljubeznijo do drugih? (nisi odgovorila na moja vprašanja). Kaj odgovora si ne upaš napisati, da ne prebavljaš določene SOljudi, čeprav so iz virtualne resničnosti? Se bojiš, da boš izpadla v drugi luči kot se trudiš prikazati drugače?
    Pljuvanje? Sorry, v tem "športu" ti sigurno ne bom kos.
    Brati tvoji dragulji sem prenehala že zdavnaj, ampak včasih preprosto zbode oči ta "tvoja gola vsiljena resnica" (ki je že tisočkrat bila prežvečena), ki je "pri nekaterih" le na papirju.
    In, kako je zdaj? Me še vedno imaš rada bolj kot sebe? Saj sem tudi, tvoj bližnji-daljnj sočlovek?

    Lp

    angelček




    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne četrtek, 29. julij 2010 @ 14:09 CEST
    Pozitivci, dajmo malo več sonca in ....ljubezni.

    http://www.youtube.com/watch?v=HIfR_jMM2Hw





    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: *Marja* dne četrtek, 29. julij 2010 @ 15:32 CEST
    Zgolj za ilustracijo!

    Če kdo, zagotovo čutijo iskreno ljubezen otroci. Ko sem jih vprašala, kako se imajo radi, so se vsi brezpogojno objeli. Zelo lepi trenutki, ko pa sem to vprašanje navezala še na druge ljudi, so skoraj vsi v eni sapi odgovorili: »namico imam najrajši, očija tudi, ampak mamico imam pa še rajši.« Tudi pri risanju družine (oddelek 3-5 let) je mamica ponavadi največja, veliko večjo od očija, ah le kaj bi morali sedaj narediti vsi očiji, ker jih celo lastni otroci nimajo tako radi, v primerjavi z mamicami. -::).


    Marja


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne četrtek, 29. julij 2010 @ 16:03 CEST
    Lahko mamicam, to je nekaj povsem samoumevnega. Biti oči je neklaj čisto drugega, cel proces. Očita so ljudje "iznajdli" , v naravi ni nobenga očeta :)


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Salamander dne četrtek, 29. julij 2010 @ 17:03 CEST

    V naravi majo očetje sebe najrajši :)

    lp S.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne četrtek, 29. julij 2010 @ 17:56 CEST
    Violeta,
    kateri demon te preganja, da je v tebi toliko sovražnosti !?
    Meni je vsaka sovražnost tuja. Nikogar ne sovražim, ne tebe in tudi ne vse tiste tvoje "duhovne pobratime", ki si jih tako lepo naštela in, ki vam je skupno to, da žalite, napadate in sploh poskušate izriniti iz SP vse, ki pišemo o Bogu , skratka pišemo o duhovnosti, ki je vam - več kot očitno, trn v peti.
    Lario mi je pred časom napisal:" tako, kot si prišla, boš tudi odšla. Tako, kot jih je že mnogo odšlo, ker niso prenesli pritiska resnice!"
    Takrat sem vas imenovala "rdeča ekipa" /po komunistično-ateističnih idejah in pristopih/ in tudi zato, ker se vedno norčujete iz piscev duhovnih tem in člankov.
    Vaš namen je več kot očiten. Cela ekipa, skupno ali posamič, se spravljate zdaj na enega, zdaj na drugega z namenom, da "obupamo" in odidemo...
    Mnogi so res odšli, vsaj tako pravijo poznavalci razmer, ki vas imenujejo tudi RUŠILCI POZITIVK, z ozirom na negativistično delovanje.
    Vendar, - jaz ostajam, ne skrbite!
    Moj odnos do vas, po vsem tem, kakor ste me žalili, res ne more biti "izjemno ljubeč", ni pa sovražen in žaljiv, kot je tvoj /in vaš/. Delujem pa po splošnem principu in sicer:
    Pozitiven pristop, - pozitven odziv in pri negativnem pristopu, - usrtrezen odziv. Ker pa midve /oziroma velja za celotno ekipo/, nisva in nismo niti slučajno na istih ali enakih duhovnih frekvencah, se z vami ne želim prepirati, želim se samo - distancirati od vas. In prosim, da ste toliko kulturni, da to upoštevate in me poslej ne nadlegujete več.




    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 29. julij 2010 @ 20:45 CEST
    Za moje pojme zmeden članek,kaj si sploh hotela povedati?
    Vidi se da si religiozno orientirana in v tem smislu tudi
    deluješ.Zato tudi ne vidiš drevesa ko gledaš gozd!
    Kako si drugače razlagati tvoj zaključek?

    <<Dovolj je že to, da vemo za kaj si je v življenju važno in
    vredno prizadevati.Osebno menim, da je dejansko pomenbno
    prizadevati si za ljubezen v najširšem pomenu besede, za
    duhovno in osebnostno rast nas samih, ne pa za tem, v
    zadnjem času modernem pojmovanju, kako je važno - ljubiti
    samega sebe!>>

    Če ljubiš samega sebe,potem si prizadevaš za duhovno in
    osebno rast! No,ti tega ne razumeš, ker te vodi Jezus-
    imaginarna oseba- in pač ne moreš dojeti tega. Mislim da ti bo
    veliko bolje v življenju,če si boš našla živega učitelja,ki ti
    lahko daje nasvete glede življenja upoštevajoč današnjo
    situacijo.( če hočeš, lahko tudi jaz ).


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 29. julij 2010 @ 22:12 CEST
    Tablete, ki si mi jih svetovala sem preizkusila, žal v tem primeru ne delujejo.

    Razčistimo stvar z "rdečo ekipo". (in, če si dovolila lepiti neke klišeje na drugih, bom tudi jaz si dovolila) ti in yourself v takem primeru spada v "črno temo".

    Zdaj se delaš Svetico. Si verjetno pozabila kdo te je prvi branil na pozitivkah, ko si lepo kLepetala o Bogu in kdo ti je ponudil roko, ko te je grizla tista "rdeča ekipa" v katero si zmetala prav vseh.

    Preprosto ne prenesem licemerstva, če veš kaj ta beseda pomeni. Na pozitivkah, kar ostani nobeden te preganjal ne prej ne zdaj, samo, če pišeš o stvareh o katerih pišeš, potem piši iskreno, tisto, kar v resnici živiš in čutiš, ne pa iztisnjeno iz sebe samo, da bi bilo "poduhovljeno" o stvareh o katerih nimaš pojma. Ker vse skupaj je zelo zelo zlagano.

    V komentarju si omenjala, da ne preneseš gurujstva, kaj drugega pa je ta tvoj članek?

    Mene si že v demone zapisala, kako ljubeča je tvoja osebnost.
    Če v meni vidiš demone-rušitelje potem takem To so Tvoji Demoni Rušitelji, vem, da to odlično razumeš, samo včasih se delaš, da ne, takrat, ko ti to odgovarja.

    Draga merijen, uživaj in Bog s teboj.

    lp


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Lario dne petek, 30. julij 2010 @ 09:33 CEST
    merijen,

    +++++++Lario mi je pred časom napisal:" tako, kot si prišla, boš tudi odšla. Tako, kot jih je že mnogo odšlo, ker niso prenesli pritiska resnice!"
    Takrat sem vas imenovala "rdeča ekipa" /po komunistično-ateističnih idejah in pristopih/ in tudi zato, ker se vedno norčujete iz piscev duhovnih tem in člankov.
    Vaš namen je več kot očiten. Cela ekipa, skupno ali posamič, se spravljate zdaj na enega, zdaj na drugega z namenom, da "obupamo" in odidemo...
    Mnogi so res odšli, vsaj tako pravijo poznavalci razmer, ki vas imenujejo tudi RUŠILCI POZITIVK, z ozirom na negativistično delovanje. +++++++++
    Do zdaj nisem imel namena se oglašati pod tvoje umotvore.
    Ker si me vključila v rdečo ekipo, ki razsaja po pozitivkah in komentira tvoja nadvse koristne NASVETE pa tole;

    Če bi za seboj brala svoje pisarije ne bi prihajala v taka protislovja.
    Še tisti, ki so te na začetku vspodbujali so te zapustili zaradi tvojega sprenevedanja, da drugih tvojih zapisanih trditev sploh ne omenjam.

    Če bi bilo kaj ljubezni v tebi bi reagirala kristjansko, tako kot o tem čustvu govorijo nekateri tu na pozitivkah in se tudi tako obnašajo - nimajo sindroma vzišenosti.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: TARJA dne petek, 30. julij 2010 @ 09:37 CEST
    Menim, da je Ljubezen do sebe pogoj za ljubezen do drugih. Če moj odnos do mene temelji na ljubezni in spoštovanju, se tudi moj odnos do vsega v življenju spremeni – to velja tudi za razmerja z ljudmi, ki jih imam rada. Kaj čutim do sebe? Se imam rada, se spoštujem in cenim? Če je odgovor nikalen, to kaže na dejstvo, da mi je nekdo ali nekaj zlomilo moje srce. Nadalje, če se nimam rada, se ne spoštujem in cenim, namreč dovolim tudi drugim ljudem, da ravnajo z mano neljubeče in nespoštljivo. Toda če se naučim ljubiti sebe, spoštovati in ceniti z vsemi »plusi in minusi«, ki jih imam, bom vsekakor to tudi prejemala od drugih. Menim, da s tem le pokažem, da sem zvesta svoji integriteti in si nič več ne lažem. Integriteta je celokupnost mene same; je tisto, kar dejansko sem, ne pa tisto, kar verjamem o sebi, ali tisto, kar se pretvarjam, da sem. Ko sem ji zvesta, integriteti namreč, ne delujem zoper sebe. Do sebe sem poštena, in če se nekdo do mene vede nespoštljivo, to takoj opazim. Je tako? Če nekdo z nami ravna nespoštljivo, zmoremo jasno reči: »Počakaj, ni mi všeč, kako se pogovarjaš z menoj«. Jasne meje do sebe in do drugih. In to menim, da je zdrav odnos v imenu ljubezni – najprej se posvetiti sebi, saj lahko ljubezen dajemo le, če jo imamo; prav tako spoštovanje. Ljubezen do sebe je nekaj povsem drugega kot egoizem. Sebičnost bi se glasila: »Če me ljubiš, boš moral prenašati vso mojo čustveno navlako, mojo jezo, moje sodbe, in nikdar me ne boš smel zapustiti.« In to je sebično, neljubeče… Ljubezen do sebe pa ti da moč, da se lahko odtrgaš od laži, ki so vprogramirane vate: »Nisem dovolj dober. Nisem dovolj lep. Nisem dovolj močan. Ne more mi uspeti.« Moja izkušnja je, da ko sem trgala te vzorce, sem postajala vedno bolj odgovorna v svojem življenju in sem se začela dejansko soočati z težavami. Začela sem se na novo učiti, kako uživati sama s seboj… dojela sem, da mnenja drugih niso važna, prav tako sem spoznala, da ne potrebujem drugih, zato da me sprejmejo in ni me bilo več strah deliti svoje ljubezni, saj mi je bilo vedno bolj jasno kdo sem. Postala sem odprta za ljubezen do sebe v vsej svoji lepoti in ljubezen do drugih. In prav o tej ljubezni je Jezus govoril – da se moramo najprej očistiti lastnega strupa… nikakor ne moremo dajati in prejemati ljubezni, če tega ne čutimo do sebe… Ko gledam lepo v sebi, to vidim tudi v drugih… vse se začne in konča z mojimi mislimi… jaz sem odgovorna za vso svojo ljubezen, ki jo ustvarjam vsak dan svojega življenja… In Jezus je govoril ravno o tem, da smo sami ogledalo ljubezni… in v tej ljubezni ni govora o nobenem egoizmu in sebičnosti… tudi on je bil do sebe blag in svoje srce in telo je čistil vsak dan…in posledično je to dajal in širil tudi med druge ljudi… učil se je od samega sebe… in vsak dan premagoval vse slabo, tako kot mi… Nič mu ni bilo prizanešeno, vse kar je dosegel, je dosegel sam… in ravno za to živimo »tukaj in zdaj«… mi sami smo misionarji lastnega življenja in ljubezni!


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne petek, 30. julij 2010 @ 10:21 CEST
    To kar imenujete z ljubeznijo do sebe, je navadno in naravno pozitivno orjentiran ego in nima nobene zveze z ljubeznijo. Ego se že po lastni naturi občuduje in prikimava sam sebi, lahko pa postane žalosten, jezen, destruktiven, hoče še in še pozornosti, ne razume življenja, postane celo samomorilen. Takrat pa stopijo na plan terapevti in ti obujajo spomin na ljubeći ego ali pa ti modelirajop novega, novo identiteto. Ljubiti sebe......kako naj človek čuti ljubezen do sebe? Saj za to čustvo potrebuješ objekt svoje ljubezni. In kako si sam sebi objekt....?? Noro.
    Lahko neskončno ljubim samo sebe in ni rečeno, da bom zaradi tega ljubeča do drugih.
    Če mene vprašate, pojma nimam kaj je to ljubezen do sebe.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: ana dne petek, 30. julij 2010 @ 12:16 CEST
    Z dobrimi nameni je tlakovana pot v pekel – to je misel, ki me je veliko let begala.

    To je bilo še v časih, ko sem mislila, da mora biti človek vedno in povsod dober. Do drugih, seveda. Do sebe pa ne.

    Danes vem: včasih je potrebno pomoč drugim celo odkloniti. Tudi, če nas prosijo zanjo. Včasih je potrebno, da človeka prepustiš lastni usodi in čisto mogoče je, da bo brez naše pomoči bolje uredil svojo težavo kot bi jo z našo pomočjo. Še celo več: naša pomoč bi bila enkratna, ker pa si je človek pridobil pri reševanju svoje težave izkušnjo, si je pomagal bolje in na daljši rok sam, kot bi mu lahko pomagal kdorkoli drug.

    Sem zato, ker sem odklonila pomoč človeku, v trenutku, ko si je (z)mogel sam pomagati, čeprav tega ob prošnji po pomoči še ni sam vedel, egoistična?

    V očeh marsikaterega da.

    Jaz imam pa zaradi tega mirno vest. Ker vem, da marsikatera pomoč pahne ljudi v še večjo stisko.

    Pomoč, ki jo nudimo nepravim ljudem ob nepravem času, kljub dobrim namenom vodi naravnost v pekel.


    Kdo lahko daje srečo drugim ljudem?
    Samo srečen človek.

    Kdo lahko nudi materialnost drugim ljudem?
    Samo dobro situiran človek.

    Samo tisto, kar imaš, lahko daš. Ne moreš osrečiti sočloveka, če si sam nesrečen, ne moreš dati sočloveku denarja, če si sam brez njega.

    Daš lahko samo tisto, kar imaš. Zunaj sebe, ali znotraj sebe.

    Svet, ki ga živiš, se nahaja v tebi.

    Ena od lepih starih zgodbic pravi:

    Popotnik se ustavi ob možu, ki počiva ob cesti in ga povpraša, kakšni ljudje živijo v kraju, ki je pred njim. Mož povpraša, kakšni ljudje se nahajajo v kraju, od koder prihaja. Popotnik odgovori: tam so sami zavistneži in lažnivci, nič dobrega nisem doživel z njimi. Mož odgovori: enake ljudi boš našel v tem kraju.

    In čez čas pride mimo moža ob poti drug popotnik in ga povpraša, kakšni ljudje živijo v kraju pred njim. Tudi tega popotnika mož povpraša, iz kakšnega kraja prihaja. In popotniku se zasvetijo oči od veselja: Prekrasni ljudje so, vedno pripravljeni pomagat, vedno prisrčni in odprti. Mož mu reče: tudi v tem kraju živijo taki ljudje….

    Ni toliko važno, kakšno življenje se nahaja okrog nas: važno je edino to: kaj se dogaja v nas samih….

    Človek, ki živi sebe, se niti ne sprašuje, ali ljubi druge bolj kot sebe ali ne – ta vprašanja so zanj nepomembna.

    Jah no, tako jaz razmišljam. Rada bi pa videla, kako ostali razumete misel, ki sem jo napisala na začetku.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Lario dne petek, 30. julij 2010 @ 12:41 CEST
    merijen,

    TARJA, Nan in ana so brez nekih vzišanih nagnjenj nam posredovale svoje misli in mogoče že prepričanja, da se brez napadalnih besed da povedati svojo resnico.


    Dobra ekipa s slabimi nameni

    Prispeval/a: MC dne petek, 30. julij 2010 @ 14:03 CEST
    >> Jah no, tako jaz razmišljam. Rada bi pa videla, kako
    >> ostali razumete misel, ki sem jo napisala na začetku.

    Ana, osebno tvojo misel razumem na zelo podoben način, kot jo razumeš ti. Se pa malo bojim, da bi te moje strinjanje s tabo, tudi če to nočeš, utegnilo potisniti v »rdečo ekipo«. Ko že rečeno, pot v »rdečo ekipo«, ups, hotel sem zapisati pot v pekel, je tlakovana z dobrimi nameni ;)


    Dobra ekipa s slabimi nameni

    Prispeval/a: Salamander dne petek, 30. julij 2010 @ 15:35 CEST

    Zanimivo, iz "klana staroselcev" v "rdečo ekipo"! Kje se lahko vpišem?

    lp S


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: *Marja* dne petek, 30. julij 2010 @ 15:37 CEST

    Ne vem, majhni otroci vedo, da je ljubezen do sebe brezpogojna, pomoč drugemu pa takšna, da »močnejši« pomagajo šibkejšemu, dva enakovredna pa sodelujeta obojestransko (daš, kar imaš in koliko lahko in ne moreš dati, česar nimaš), pa ni pomembno kateri ekipi kdo pripada. In zakaj sploh ekipe, ker je veliko za brati -:)?. .

    p.s 1. . Danes, ko se nahaja vedno več ljudi v stiski, postaja človeška sreča ne vse načine plačljiva. Iz tega, kako so nekateri odklonili človeku pomoč pa nastajajo celo Velika božja dela.. Sicer lahko prinese njihova zavrnitev človeku pravi blagoslov!

    Marja


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne petek, 30. julij 2010 @ 15:51 CEST
    Majhni otroci nič ne vedo o delitvah, pogojih in brez-pogojih. Oni preprosto SO.
    Odrasli pa iznajdejo nekakšno brezpogojno ljubezen, z diktatom odsotnosti vseh pogojev. Pravzaprav, brezpogojno postane en veliki neusmiljeni pogoj.

    Ljubezen preprosto JE.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: *Marja* dne petek, 30. julij 2010 @ 16:01 CEST

    Nan izhajam iz članka - torej iz prvniske ljubezni.... a okej? Članek govori o nesebičnosti, otroci so zgolj primerjava.... ostalo logika in prevelika normalizacija.

    pozdrav.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne petek, 30. julij 2010 @ 16:14 CEST
    Ko je prvinska ljubezen bila prvinska, (brez) pogojev sploh še ni bilo.


    Otroci so egocentrična bitja

    Prispeval/a: MC dne petek, 30. julij 2010 @ 17:27 CEST
    Nan, o otrocih se vendarle nekoliko motiš. Otroci so, takšni kot praviš, da so, dokler ne doživijo močnejše frustracije. Potem postanejo nenadoma brezpogojno sebični in posesivni in samo še brezpogojno ZAHTEVAJO! V resnici so, dokler se jim počasi ne razvijejo ali privzgojijo občutki za vživljanje v druge (aktivirajo določena področja duševnega aparata), popolnoma egocentrična bitja.

    Strinjal pa bi se, da se majhni otroci povečini še ne znanjo pretvarjati - v tem smislu so res to, kar so. (Nimajo še razvite zavesti o tem, da so ločeni od sveta in tudi drugih ne dojemajo kot take - domišljajo si, da ves svet obstaja zaradi njih samih) To pomeni da so popolnoma iskreni - tako v svoji sreči in predanosti, kot v svojem egoizmu.


    p.s.:

    Temelji našega sočutja so biološki, omogočajo pa jih tako imenovani zrcalni nevroni. Avtizem je zelo verjetno posledica nepravilnega delovanja ali nedelovanja zrcalnih nevronov. Možgani avtističnih bolnikov niso zmožni zrcalnega sprožanja nevronov, ki omogočajo vživljanja v občutja drugih, zato se tudi avtisti težko vključujejo in delujejo v družbi - v bistvu ostanejo večni otroci. Preprosto so.





    Otroci so egocentrična bitja

    Prispeval/a: Nan dne petek, 30. julij 2010 @ 18:53 CEST
    Ne vem kako je pri avtistih, brala pa sem o tem, da je za naše čustvovanje "odgovorna" amigdala (bazalni ganglij limbičnega sistema). Če se recimo operativno prekinae povezava amigdale z možgansko skorjo ali zaradi poškodbe možgan, posledica je popolna izguba pozitivnega čustvovanja, sočutja, empatije.


    Dobra ekipa s slabimi nameni

    Prispeval/a: ana dne petek, 30. julij 2010 @ 19:29 CEST
    Mogoče bi morala dodat še: to, da človeku odkloniš pomoč, še ne pomeni, da z njim ne sočustvuješ. Sočutje je nekaj drugega kot usmiljenje. Vedno se mi je zdelo, da pride pri usmiljenju do pojava, ko začutimo večvrednost ali nadmoč nad človekom, ki potrebuje našo pomoč, do občutka razslojevanja ljudi, kdo je več in kdo manj (vreden). Pri sočutju pa do tega ne pride - ostajamo enakovredni. Vsi enaki, a na različen način.

    Všeč mi je menjava mnenj - ko (mogoče celo enake pojme) poimenujemo na različne načine. In vemo, da so lahko vsi pravi - ali pa vsi napačni. Da ni važno, kdo ima bolj prav in kdo ne, važno je predvsem to, da se pri debati kaj novega naučimo, spoznamo, prepoznamo.

    Kako je z malimi otroci in njihovim pogledom na sebe in na to, da so oni središče vesolja, sem imela priložnost spoznavati pri svojih treh otrocih. In zdaj sem že celih 19 ur babica, torej se je odprl pred mano nov krog spoznavanj. In prepoznavanj že znanega.

    In ne bojim se, da bi me kdo proti moji volji vtaknil v kako 'društvo'. Pred mnogimi leti, na začetku Pozitivk, sem bila aktivna na njih. Ne prenašam pa obtoževanj, natolcevanj, podtikanj in takih stvari, vedno so me motile, torej sem se (sama) odstranila. Nisem človek učenjaških besed, vem, da smo vsi prebrali ali slišali ogromno fraz in idej in pač usvojili za svoje tiste, ki so bliže naši notranjosti. In zdaj jih s svojimi besedami širimo dalje, kot da smo se jih sami domislili.... nič novega ne moremo odkriti, vse je že bilo, ko nas še ni bilo (v tem življenju) in bo, ko nas že zdavnaj ne bo več.

    Vsem, staroselcem in novoselcem na Pozitivkah, želim veliko strpnosti in preprostega zavedanja, da je edini dan, ki ga imamo, današnji dan. Včerajšnji dan so samo še spomini in jutrišnji dan so naše sanje. Da bi imeli vsi ogromno lepih spominov in da bi vsi sanjali srečne sanje, ki se bodo uresničile, želim vsem.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne petek, 30. julij 2010 @ 19:33 CEST
    Odgovor vsem:

    Veseli me, da sem s svojim člankom izpostavila dobro diskutabilno temo, ter z tem vspodbudila kar nekaj dobrih komentatorjev k sodelovanju.
    Iz zapisanega se lahko ugotovi, oziroma dokazuje, kako se lahko na isto temo gleda iz različnih zornih kotov in kako je lahko takšna debata zanimiva tembolj, če so ti komentarji podani na kulturen način. Žal, vsi te komentatorske kulture ne obvladajo in si ne morejo kaj, da ne bi žalili, podtikali neosnovane in izmišljene obtožbe in morda na ta način reševali svoje osebne frustracije. Podajajo pa na ta način svojo lastno negativno sliko, pa tudi Pozitivke bi bile bolj pozitivne brez njih. Ker se jih pa praktično ne da utišati, ne mislim več komunicirati z njimi, oziroma se izključujem iz debate. Vsem ostalim pa želim še bogato izmenjavo misli!



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: osh-kosh dne petek, 30. julij 2010 @ 21:28 CEST
    Ja, saj to je običajen način napuhovnjakov: ko spoznajo,da so
    naredili napako je ne morejo priznati in se ,,kao,,velikodušno
    umaknejo.
    Več poguma prosim!


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne petek, 30. julij 2010 @ 23:08 CEST
    Ana, čestitam za novih 19 ur ! No, zdaj jih je še več :)

    In tisto, kar si rekla, res je....
    "Čez tisoč let, ko naju več ne bo...." Marjana je lepo zapela.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: *Marja* dne sobota, 31. julij 2010 @ 08:23 CEST


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Lario dne sobota, 31. julij 2010 @ 13:25 CEST
    merijen,


    ++++++++Iz zapisanega se lahko ugotovi, oziroma dokazuje, kako se lahko na isto temo gleda iz različnih zornih kotov in kako je lahko takšna debata zanimiva tembolj, če so ti komentarji podani na kulturen način. Žal, vsi te komentatorske kulture ne obvladajo in si ne morejo kaj, da ne bi žalili, podtikali neosnovane in izmišljene obtožbe in morda na ta način reševali svoje osebne frustracije. Podajajo pa na ta način svojo lastno negativno sliko, pa tudi Pozitivke bi bile bolj pozitivne brez njih. Ker se jih pa praktično ne da utišati, ne mislim več komunicirati z njimi, oziroma se izključujem iz debate. Vsem ostalim pa želim še bogato izmenjavo misli!+++++++++

    Iz zapisanih komentarjev se lahko ugotovi, da ti komentatorji z blagimi besedami poskušajo dopovedati, da so te teme že neštetokrat predelovali na pozitivkah in si najprej poglej stare komentarje.

    Ko si v svojem elementu si ti tista ki na nekulturen način komuniciraš z okolico.

    Ko bi vsaj za mesec nazaj prebrala svoje pisarije, bi ugotovila s kakšnimi poniževalnimi besedami si ozmerjala RDEČE NASPROTNIKE (kot jih samo ti nazivaš). Še bivša sogovornica(veleumna pesnica) nas ni tako svinjsko poniževala.
    Je pa grozila z iztopom iz pozitivk. Nekaj brihtnih pozitivkarjev jo je skoraj na kolenih prosilo naj ostane NAŠA SOGOVORNICA.
    Zaradi svojega intelekta in prevzvišenosti se je odpovedala sodelovanju na pozitivkah.
    Ti povem, vsi smo se zavili v molk in jokali do onemoglosti. Spal nisem cel teden. Šel sem po pomoč k svojemu guruju. Rekel mi je; "pozabi nanjo, saj bo kmalu prišla njena namestnica in nas bo razveseljevala s unikatnimi pisarijami". No pa si res kmalu nadomestila našo spoštovano cenjeno pesnico. Ravno tako je pričela GROZITI da ne bo več komunicirala z nami. Mi smo še vedno tukaj, namesto tebe pa bo prišla nova gurujka, ki nam bo ponovno povedala, da smo rdeča banda.



    LP


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne sobota, 31. julij 2010 @ 13:40 CEST


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne sobota, 31. julij 2010 @ 13:54 CEST
    "Poučni" članek kako in koga naj ljubimo in kako in kaj naj pišemo v komentarjih, kdo je normalen in kdo ni normalen itd.

    Analiza članka:

    >>>Ali ste tudi vi med tistimi, ki mislijo kako je pomenbno ljubiti sebe, ali pa mislite kako se tako, kakor v mnogih drugih stvareh in vrednotah svet nekako "postavlja na glavo" in da se vse nekako čudno sprevrača?


    --- delitev: ste med »tistimi« ali ste med «tistimi«. Že na začetku spodbuda k ločevanju delitve na »leve in desne«.



    >>>Le od kod in od koga se je vzelo čudno prepričanje, lahko bi rekli celo prava, nova teorija, ki podpira to miselnost in, ki se očitno kar dobro prodaja v obliki knjig, tečajev, seminarjev. Kar pa ni čudno, saj je v večini ljudem "pisana na kožo", kajti kaj pa še bolj kot takšna teorija podpira v človeku že tako preveč v njegovo naravo vpet egoizem?



    --- To čudno prepričanje so izoblikovali »čudni psihologi«, ki rešujejo problemi vse večjega dela prebivalstva in otrok, se pravi tudi vnukov nekateri gospodovalnih »vzgojiteljev« . Kdo je kriv, da jih potrebujemo? Krivi so ljudi, ki lepijo etikete na druge in pozivajo k nestrpnosti in delitvam na skupine pri tem vedno s poudarkom, da, če nisi v skupini »pravih« potem si manjvreden.
    Zakaj obstajajo takšne tečaji? Saj, tisti, ki bi jih Morali obiskovati po teh tečajih udrihajo s ciničnimi kritikami, ker na tistih tečajih učijo normalne ljubezni do sebe in ne narcisoidne ter samovšečne, česar osebe, ki trpijo za narcisoidnostjo, nikoli ne bodo priznali, ker to je logično. Samozaljubljenost in ljubezen do sebe sta dve različni stvari.



    >>> Ljubiti sebe! Kakšno epohalno odkritje! Kot, da ni v človeku že od pamtiveka ta, takozvana ljubezen do samega sebe nekaj najbolj primarnega.


    --- Ta stavek gre navzkriž z napisanim v članku malo nižje, da primarna naj bi bila ljubezen do Boga in bližnjega. In ni jasno kaj je že potem primarno?
    Ljubezen ni nikoli »takozvana« bodisi do sebe bodisi do drugih.

    Spoštovanja do drugače-mislečih in »drugače-ljubečih« v teh navedbah je enako 0.



    >>>Ali ni že od nekdaj, tako kot dandanes človek najbolj in najprej poskrbel za lastno rit, preden je bil pripravljen, /če sploh/ od svojega obilja, kaj odškrniti tistemu v stiski?! In, ali ne izhaja iz tega zaključek, da človek to že in še predobro zna.



    --- Tukaj se čuti izpoved lastnih občutkov, doživetij in življenjskih pravil. To je tisto: kar živimo, kaj znamo...



    >>> Zgodovina nas uči, da ni problematika človeštva v tem, ker bi človek premalo ljubil samega sebe, ampak v tem, ker premalo ljubi druge.


    --- človek, ki se ukvarja z problematiko človeštva, ne želi se ukvarjati s svojo lastno problematiko, ker s problematikami »človeštva« se ukvarjati veliko lažje, v množici se lažje skriti. Stvar je v tem, da tak človek svojo problematiko projicira na celo človeštvo. Če bi avtorica zamenjala problematika človeštva na »moja problematika« in besedo »človek« na » jaz« bi bilo točno to, kar je v resnici.


    *ljudje, ki so resnično ukvarjajo s problematiko človeštva, takih člankov ne pišejo, drugi o njih pišejo članki*


    >>> Ko so Jezusa ob neki priliki vprašali, kako bi na najbolj kratek in strnjen način predstavil evangelij, ki ga uči je odrnil: Prvič, ljubi Boga, svojega nebeškega Očeta in Stvarnika z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in vsem spoštovanjem in drugič, ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. V tem je zajeta vsa postava in vse bistvo vere.



    --- Jezus je tudi dejal, kaj je Bogu vsa ljubezen do njega, če si nepravičen do drugih. Tudi je dejal, da če dobiš klofuto na lice nastavi še drugo. Tudi je dejal, da Bog je ljubezen in s tem je poudaril, da ljubi vse brez izjeme in da Ljubezen ne deli na skupine. Posebno je še dejal, da vsak, ki se sklicuje na njegovo ime in se ne drži njegovih zapovedi… bo pač sam živel in doživel vse svoje besede. In nikjer ni dejal o nekih »VIP« osebah, ki se pojavljajo v drugih navedbah avtorice iz prejšnjih prispevkov. Ta želja biti »VIP« je zelo Bogo-protivna, ker je Jezus dejal, da tisti, ki želji biti največji v carstvu božjem, torej »VIP« po izrazu avtorice, tisti na se pomanjša kolikor se le da in služi drugim, ter bo skromen, strpen itd.



    >>> Do neke mere bi lahko nemara, upravičili takšno pojmovanje v primerih psiho-terapije, ko se zdravi od drugih oseb /ali sebe/, okrnjena pozitivna samopodoba, samozavest in neko normalno in zdravo samospoštovanje. /V obliki afirmacij v stilu: sem lep, sem pomenben, sem lljubljen itd... /


    --- Bogate življenjske izkušnje s psihologi?


    >>>Pri normalni, uravnoteženi osebnosti pa tovrstne "samo terapije" niso potrebne. Saj vsak normalen človek o sebi ve, kaj so njegove prednosti in kaj njegove omejitve


    --- po tem sodeč avtorica vseh, ki so iz različnih razlogov se ukvarjali s terapijami, ki gradijo boljšo samopodobo spet razvrstila v skupino nenormalnih. S tem neposredno je navedla, da je avtorica normalna oni drugi pa ne. Zanimivo bi bilo videti lestvico kaj je normalno in kaj ni normalno, ker pri vsakem posamezniku je drugače. Tako kot pri vsaki skupnosti, na katere avtorica članka nenehno deli v tem primeru »problematike človeštva«.


    >>> in tudi to, da je nomalno biti nepopolen, ker človeške popolnosti, preprosto ni.
    Dovolj je že to, da vemo za kaj si je v življenju važno in vredno prizadevati.

    --- in kaj je v življenju važno in zakaj je vredno prizadevati? Saj tako rekoč, vsi v svojem življenju se prizadevajo za vredne stvari in vprašanje je kaj avtorica uvršča pod te vrednote?
    In spet, malo prej je odkrito povedano, da psihoterapevtov Normalne ne rabijo, torej tja grejo samo nenormalni, potem , kar naenkrat nepopolnost je normalna. Kaj naj torej iz tega razberem:
    a)nepopolni so boljši od nenormalnih;
    b) tisti, ko so obiskujejo terapije in tečaji nasprotje nepopolnosti;
    c)avtorica pojma nima kaj piše.


    >>>Osebno menim, da je dejansko pomenbno prizadevati si za ljubezen v najširšem pomenu besede


    --- kot prvo s takšnim pristopom, ki ga vidim v članku prizadevanja za ljubezen so zvedena na nulo. Ker imenovati enih normalnimi in drugih nenormalnimi, ter že na začetku članka ponižati ter pohujševati tistih, ki se prizadevajo za drugačen pristop izoblikovanja samopodobe, in na povsem jasen način spet navajati, da tisti, ki so kadar-koli obiskali psihologa niso »normalni«, takšna nit bistva članka gre absolutno navzkriž z zadnjim stavkom članka. Po vsem tem lahko, sklepamo, da besede o ljubezni v »najširšem« pomenu so le dekoracija za članek. In spet v »najširšem«, » globalno človeško« … kje je osredotočenost nase, kje je prizadevanje za lastno duhovno rast, kako avtorica navaja malo nižje?


    >>>pomenbno prizadevati si za ljubezen v najširšem pomenu besede za duhovno in osebnostno rast nas samih, ne pa za tem, v zadnjem času modernem pojmovanju, kako je važno - ljubiti samega sebe!



    --- spet, pojmi se tepejo med sabo, v istem stavku prizadevanje za ljubezen v najširšem pomenu, in potem takoj: za duhovno in osebnostno rast nas samih. Se pojavi vprašanje za kaj že potrebno prizadevati?

    In potem, kaj je prizadevanje za duhovno in osebno rast nas samih, če ni ljubezen do samega sebe???

    V članku je veliko pojmovanj, ki nikakor ne grejo skupaj. Torej sklepam, da je bil napisan pod pritiskom, prisilo, kot neljuba »domača naloga« ali iz "drugih razLagov". In to na temo o kateri avtorica nima nobenega pojma.

    Lp.




    Komentar na komentar :
    Citiram:
    Odgovor vsem:

    >>> Veseli me, da sem s svojim člankom izpostavila dobro debilno temo, ter z tem vspodbudila kar nekaj dobrih komentatorjev k sodelovanju.


    - Dobri in slabi. Še vedno delimo.


    >>>Iz zapisanega se lahko ugotovi, oziroma dokazuje, kako se lahko na isto temo gleda iz različnih zornih kotov in kako je lahko takšna debata zanimiva tembolj, če so ti komentarji podani na kulturen način.


    - ga. merijen na kakšen način podan članek na takšen način so bili podani moji komentarji. Zakaj? berite više.



    >>> Žal, vsi te komentatorske kulture ne obvladajo in si ne morejo kaj, da ne bi žalili, podtikali neosnovane in izmišljene obtožbe in morda na ta način reševali svoje osebne frustracije.


    - merijen, ne žaluj, o podtikanjih in drugem, lažeš prav ti, česar nikakor ne upaš priznati, in ne laži sama sebi, to je še huje kot lagati drugim.


    >>>Podajajo pa na ta način svojo lastno negativno sliko, pa tudi Pozitivke bi bile bolj pozitivne brez njih.

    - Tukaj je že večkrat ga. merijen je Ukazala posredno in neposredno, da naj jaz s pozitivk se poberem in verjetno naj bi se pobral še kdo. Merijen, navedite polni seznam prosim, kdo naj bi vse po vašem naj bi se umaknil!
    Sama pa trdi, da njo nekdo preganja stran, čeprav je že večkrat edino ona, nekoga se želi znebiti.
    Ah ja, seveda, v članku je napisala, da vsak najprej poskrbi za svojo rit, njena rit pa je očitno nekoliko večja.


    >>> Ker se jih pa praktično ne da utišati, ne mislim več komunicirati z njimi, oziroma se izključujem iz debate. Vsem ostalim pa želim še bogato izmenjavo misli!


    --- spet delitev: z enimi komuniciram, z drugimi ne, ti si dober, oni so slabi itd. Kje so kriteriji? In kdo je rekel, da so te kriteriji ustrezni?

    beDA!

    lp


    Otroci so egocentrična bitja

    Prispeval/a: MC dne sobota, 31. julij 2010 @ 14:02 CEST
    Nan, imaš prav, tudi to je verjetno eden od razlogov za popolno odsotnost empatije, predvsem pri morilcih:

    ....Leta 1997 so Adrian Raine in njegovi kolegi pregledali delovanje glukoznega metabolizma pri enainštiridesetih morilcih, ki so se zagovarjali kot nedolžni zaradi zmanjšane prištevnosti med dejanjem umora. Pokazalo se je, da imajo zmanjšano delovanje glukoznega metabolizma. Leva hemisfera možganov naj bi imela zmanjšano aktivnost v amigdali, talamusu in sprednjem temporalnem režnju....

    vir:

    http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042362982


    p.s.:

    Nezmožnost vživljanja v občutke drugih pri majhnih otrocih pa je povezana bolj s tem, da se njihov duševnii aparat oziroma možgani še zmeraj razvijajo, tako kot se razvijajo ostali telesni organi. Ontogeneza se niti približno ne zaključi z rojstvom. Nekateri najpomembnejši procesi pri razvoju možganov (predvsem kar zadeva zmožnosti za čustvovanje) se pričnejo šele v postanalnem obdobju. Zelo so kritični prvi meseci po rojstvu, predvsem pri razvoju možganov sesalcev - takrat je vloga matere (dojenje, topel in tesen stik...) neprecenljiva za kasnejši duševni razvoj otroka. In to veliko bolj, kot vsa kasnejša vzgoja, ki ne more nikoli popraviti škode, storjene v prvih mesecih, v času torej, kot niti možgani in še manj zavest pri otroku niso izoblikovani.






    Otroci so egocentrična bitja s primarno ljubeznijo

    Prispeval/a: *Marja* dne sobota, 31. julij 2010 @ 15:44 CEST
    Mogoče če tole (ker je že lepo podan zapis o egocentrizmu ...)

    Na vsak način! Otroci so egocentrična bitja, saj se ne zmorejo vživljati v čustva drugih, dokler ne dosežejo temu primerne stopnje čustvenega razvoja, ki se začne oblikovati približno pri šestem letu starosti.... Do te starosti poteka tudi njihova socializacija, ki vključuje čustveni razvoj (vključno z ostalimi razvojnimi stopnjami)... Preostale podrobnosti razvojnih stopenj (intelektualni, spoznavni, duševni razvoj otroka) temeljito beleži znanstvena veda - razvojna pedagogika.

    Kar zadeva avtizem, mu nekateri duhovni gradijo celo temelje za učenje ljubezni, saj naj bi avtistnični otroci ohranjali njeno pristnost. Pravzaprav sem izhajala ravno iz tega jedra, ker sem že izpostavila otroke, pač samo en svoj zorni kot, vse ostalo je pri tej debati (otroci in možgani....) iz mojega pogleda bolj postranskega pomena.

    Avtistični otroci naj bi se celo na ta svet rodili z določenim namenom, torej zaradi učenja primarne ljubezni, je pa zanimivo, da znanstvena stroka za to motnjo ne zna postaviti pravilne diagnoze.



    Otroci so egocentrična bitja

    Prispeval/a: Nan dne sobota, 31. julij 2010 @ 15:48 CEST
    Zanima me, če izvzamemo fizično poškodbo možgan, ali je možno z psihičnim urjenjem, meditacijo, spremeniti kemizem v možganih tako, da porušeno delovanje postane normalno ? Torej, v obratni smeri od travme.


    Otroci so egocentrična bitja

    Prispeval/a: MC dne sobota, 31. julij 2010 @ 16:17 CEST
    >> Zanima me, če izvzamemo fizično poškodbo možgan,
    >> ali je možno z psihičnim urjenjem, meditacijo, spremeniti
    >> kemizem v možganih tako, da porušeno delovanje postane
    >> normalno ? Torej, v obratni smeri od travme.

    Nan, postavila si izredno zanimivo vprašanje, vendar nanj nimam odločnega odgovora. Mogoče bi vseeno podal primerjavo s fizičnim hendikepom; dejstvo je, da je mogoče šibko fizično (mišično) strukturo okrepiti s telesno vadbo, določene terapije in razgibavanja delujejo celo v najhujših primerih (celebralna paraliza) – vse dotlej, dokler obstaja živo tkivo oziroma organ, ki naj bi se ga krepilo, razgibavalo. Amputiranih udov pa ni mogoče razgibavati in krepiti. Domnevam, da enako velja za možgane, če je del možganov uničen ali se ni nikoli razvil, potem ga ni mogoče poustvariti nazaj in vrniti v normalno stanje z nikakršnim urjenjem. Vseeno pa zadeva ni tako banalna – možgani so izredno kompleksna tvorba – in znano je, da nekateri deli možganov, ki sicer v osnovi ne služijo neki funkciji, morejo v primeru, ko se okvari del, ki temu služi, prevzeti njegovo funkcijo. Povedano drugače, možgani so sestavljenih podobno kot internet oziroma medmrežje – če pade en strežnik (center) je njegovo vlogo spodoben prevzeti drug strežnik – vse seveda do določene meje – tudi biološki sistemi se podrejajo načelu ekonomije in če je le mogoče ne kopičijo redundantnih struktur.



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: r.š dne sobota, 31. julij 2010 @ 16:45 CEST
    Nekdo v teh številnih komentarjih je govoril o bruhanju.

    Da, res je, nam uporabnikom tega spletnega časopisa, gre že pošteno na bruhanje, ko prebiramo, ta izživljanja določenih (sadistično nastrojenih) posameznikov nad avtorico članka.
    Sramota za vas, ki se imate verjetno za nekakšne intelektualce!!!




    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne sobota, 31. julij 2010 @ 16:53 CEST
    draga r.š alias merijen oz. r.š=merijen, dovolj komedij!
    lep dan


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: *Marja* dne sobota, 31. julij 2010 @ 23:45 CEST


    Merijen se je tokrat lotila zelo dobre teme, se malo dotaknila novodobnih štorij - bravo, vsak človek pa ima kaj neprebavljivega. Tokrat se je morala bolj braniti, pri čem je uporabila čustveno afektiranje. . Sicer je že tudi mene uvrstila v rdečo ekipo, pa okej.


    Otroci so egocentrična bitja

    Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 07:58 CEST
    Zanimiva izkušnja se dogaja Saši pri njenemu otroku.
    Več na : www.kreare.org/o-sasi/


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 08:15 CEST
    Violeta,hvala ti!
    Sem se tudi sam pripravljal, da naredim podobno analizo, vendar
    me je zadrževalo predvidevanje, da to ne bo nič pomagalo naši
    merijeen, in bom samo zgubljal čas.Me zanima če imam prav?
    p.s.
    ob prvi priliki te častim s pizzo in pivom!


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Lario dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 09:37 CEST
    osh-kosh,

    tudi meni se zdi vse skupaj sumljivo, vendar je na tem svetu danes lahko videti tudi 99% usklajenost.
    Violeta je zadela v center.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: *Marja* dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 10:49 CEST

    No ja, ženska je napisala ljudski članek, zato pa bila resda napadena izven konteksta članka, nakar se je pričela v svojem žargonu tudi braniti.. To je moje povsem nepristransko mnenje.. Sicer je nedelja, pa tako ali tako škoda besed.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 12:29 CEST
    Osh-kosh, sicer piva ne pijem ampak ok :) Lario, sem napisala tisto, kar sem videla, mi je »Počil lonec«, kakor se radi izražata *Marja* in merijen.

    Ne, ne počnem tega rada, ampak sem ugotovila, da včasih ne gre drugače.

    *Marja*, ljudsko pisanje ali ne, ni v tem problem, ampak, če ti povem v slikah, celotna slika bistva in duh teh člankov in komentarjev osebe z X-faktorjem so bili po večini v stilu: z eno roko držiš (recimo) psa za ovratnik in se dereš na ves glas kako ga imaš rad, kako živiš po božanski ljubezni po zapovedih in to ne govoriš po tiho ampak se dereš, da te sliši cela vas, istočasno pa tega psa brcaš z nogami, tepeš s palico ampak še vedno istočasno se dereš na celo vas kako imaš rad pse in druge živali in kako si pripravljen jim pomagati v stiski, pri tem vseh mimoidočih zmerjaš in obtožuješ, da se ne zmenijo za pravice živali, medtem, ko sam nadaljuješ s pretepom in svojim dretjem o tem, kako ljubeča in skrbna oseba si itd. itp.

    Priznam, da sem hvaležna merijen, če nje ne bi bilo, ne bi pogledala na nekatere stvari z drugačnega zornega kota, recimo sem prebrala za nazaj nekaj komentarjev MC (in tudi drugih avtorjev pozitivk) ter članki in priznam so izpadli v precej bolj pozitivni luči, razumeš vse čisto v drugačnem smislu in kontekstu, kot takrat, ko jih prebereš prvič. Pa tudi vidiš marsikaj novega in koristnega, česar prej nisi opazil.

    Želim vsem lepo nedeljo.



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 16:24 CEST

    Dobra psihologinja si, violeta, in vidiš tudi tisto, kar je sicer nepozornim očem prikrito.

    Nekateri osebki pač nalašč vse narobe razumejo in nato tisto, kar so površno izluščili iz komentarjev, interpretirajo po svoje, kot pač vedo in znajo, in kot je pač njihovemu omejenemu razumevanju dostopno. Vsako kritično besedo, vsako najmanjše oporekanje svojim briljantnim zamislim imajo za osebni napad nase, in potem seveda odgovorijo na "napad" s še hujšim napadom, pri tem pa ne izbirajo izrazov, obtoževanj in podtikanj, da o roganju in posmehu "nasprotnikom" niti ne govorim.

    Nekateri imajo ljubezen do bližnjega zgolj na koncu jezika, z besedami nas skušajo prepričati, kako ljubeči in dobri so, a njihova lastna dejanja jih postavljajo na laž. Zlagani in ponarejeni so skoz in skoz, in ko spoznajo, da smo jih spregledali, pokažejo kremplje. In to naj ti bo neka ljubeča in ljubezniva oseba, ja, malo morgen!

    Veliko bolj cenim mnenja MC-ja, osh-kosha, laria in še koga, ki znajo neobremenjeno in odkrito izraziti svoje mnenje brez cenene sladkobnosti in za lase privlečene božje ljubezni. Ljubezen se dostikrat veliko močneje izraža v ostrih in kritičnih, vendar odkritih in poštenih besedah, kot pa v pocukrani, osladni neživljenjski pisariji o brezpogojni, božji, neskončni ... in kar je še takih pridevnikov ... ljubezni!

    Menda tudi pravijo, da kogar ima bog rad, tega pogosto tepe. No, torej mene neskončno ljubi:))

    lp Ljuba


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 19:03 CEST


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 21:39 CEST
    Odgovor vsem:

    Tako! Zdaj vas imam pa dovolj!
    Dovolj vašega natolcevanja o mojih takozvanih žalitvah, napadanjih in sploh slabih in "groznih" odnosov do komentatorjev.
    Z nikomer se ne mislim pričkat in prepirati, ZAHTEVAM PA, da vsi, ki tukaj izlivate svojo zlobo in bes, gredo na delo in naj vsak zase IZPIŠE NATANČNO vsak moj komentar, vsako mojo besedo, vse moje "svinjske žaljivke", kot je zapisal Lario, in jih lepo predstavi javnosti, dase bo videlo, koliko je resnice v vaših besedah in koliko je laži!
    Torej POZIVAM Violeto, Larija, och-kocha, Marjo in tudi Ljubo KDAJ IN Z KAKŠNIMI BESEDAMI, sem koga direktno žalila /razen, če sem imenovala Larija "klopko zlopko" ali "nočna mora", ker se ga nisem mogla "zlosat" in se je prilepil z res/!/ žaljivimi komentarji name !/, ali pa sem imenovane uvrstila v "rdečo ekipo", in označila njihovo negativistično delovanje kot negativno in škodljivo za Pozitivke nasploh, pri čemer pa še danes vstrajam . Nasploh stojim za vsakim svojim komentarjem,in bi ga ponovila še danes, ker vem, da sem bila vedno do vseh korektna in primerjalno z vami in vašimi predrznimi, do neverjetnosti nesramnimi pristopi ,- pravo jagnje. Čeprav sem v svojih odgovorih tudi ostra, nisem osebno žaljiva, kar je pa velika razlika!
    Torej od besed k dejanjem! In hočem dobiti tudi odgovor: Kdaj in kje sem jaz pisala o kakšni SVOJI brezpogojni ljubezni.Prvič beseda brezpogojna lj. sploh nisem nikoli uporabila, /dokaži če sem !/ in drugič uporabila sem dostikrat to besedo v smislu pozitivnega univerzalnega sporočila in nikoli se nisem kitila z neko LASTNO ljubeznijo, kot to lažnivo navajate vi!!!! Tako ste pokvarjeni v dnu svoje duše in polni zlobe, da človek ne more verjet!!!
    Še to: OD KOD VAM PRAVICA, da me kot osebo prikazujete kot nekoga z vsemi možnimi negativnimi oznakami in lastnostmi, ko niti slučajno ne poznate ne mojega življenja in ne mojega dela??????!!!!!
    Vsi moji članki so vsebovali pozitivna sporočila in za ista bi se morali prizadevati prav vsi, še zlasti tisti, ki tako ali drugače delujejo na Pozitivkah! Če ste pa tako prepričani, da znate vi veliko bolje, potem PA TO DOKAŽITE!
    Pričakujem torej konkretne izpise mojih žaljivk. Vsak izpis moje izjave, pa naj vsebuje predhodno izjavo sokomentatorja, ki je to mojo reakcijo tudi izzval.
    Bodite torej toliko pošteni in pridite s konkretnimi podatki na dan. Pričakujem tudi kulturno komunikacijo, ne pa tako , kot, da bi se branjevke na trgu prepirale. V kolikor ste jo sposobni, seveda.




    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 1. avgust 2010 @ 21:59 CEST

    Merijen, če bi natančno prebrala moj komentar, bi opazila, da sem pisala v množini - o nekaterih osebkih pač, in ne o tebi osebno, če pa si se videla med njimi, je pa to tvoj problem! Če mački na rep stopiš, pač zamijavka!

    Sploh si pa s svojim tokratnim histeričnim izbruhom lepo pokazala, da se ne znaš obvladati, kajti ravno to je tisto, kar gre "rdeči ekipi" najbolj v nos - tvoje žolčne reakcije!

    Malo avtogenega treninga ti ne bi škodilo!

    Pa mirno noč ti želim

    lp Ljuba


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 02:09 CEST
    merijen:

    Z nikomer se ne mislim pričkat in prepirati, ZAHTEVAM PA, da vsi, ki tukaj izlivate svojo zlobo in bes, gredo na delo in naj vsak zase IZPIŠE NATANČNO vsak moj komentar, vsako mojo besedo

    ---če se ne misliš z nikomer se prepirati potem namesto: ZAHTEVAM PA ... da gredo na delo in naj vsak zase IZPIŠE NATANČNO vsak moj komentar, vsako mojo besedo;

    -- bi bilo: Bi prosila, da še enkrat preberete moji komentarji in mi pokažete kje sem uporabljala žaljive besede, mogoče sem res nekoga prizadela, ampak to ni bil moj namen ...

    ne bi bilo nobenih poudarjenih "ZAHTEVAM", in ne bi bilo po 10 klicajev na koncu stavka. Izsiljuješ pozornost.

    In ne mešaj strogost s histeričnostjo. Tukaj so odrasli in zreli ljudji. In večina je zelo izobraženih. Torej, nobeden pod tvojo piščalko ne bo plesal.

    tukaj nekaj malega za osvežitev spomina:

    http://www.pozitivke.net/article.php/Svetlobna-Bitja-Rajski-Vrt-Astralni-Svet

    v mojem zgornjem komentarju sem ti vse lepo natačno izpisala in zapisala.

    >>> Prispeval/a: merijen dne nedelja, 9. maj 2010 @ 09:08 CEST
    Življenski poduk ali šola:

    Nikoli in nikdar ne zaupaj volkovom! Tudi takrat ne, ko za spoznanje manj sovražno renčijo. Ti, zaslepljeni, pa že naivno misliš, da so postali prijazni! Kakšna zmota!
    Čeprav bi bil svet veliko lepši in bolj prijazen, če bi se lahko star, latinski pregovor: Homo humini lupus, končno spremenil, torej ne več : človek človeku volk, ampak bi se glasil: ČLOVEK ČLOVEKU - PRIJATELJ !!!

    --- Najprej ljudi poistovetiš z volkovi, potem čakaš, da bo ta »volk«, ki si ga sama tako poimenovala se obnašal do tebe kot človek?

    sicer volkovi so krasni le človek more se naučiti razumeti njihovo naravo in še, spet smo pri krščanstvu, jezus je dejal, da, če imaš vero, ne smeš se bati niti "volkov", pred njim živali so bili smirene in ne renčali, ker so ga čutili. In veš, ne boj se "ovčk v volčjih oblekah", bodi oprezna z "volkovi v ovčjih":

    http://www.youtube.com/watch?v=dFx5D2eokFs

    Merijen, to je le polkapljice v morju, in nihče razen tebe same ne rabi več brati tvoji komentarji, ker to moreš razčistiti sama pri sebi in le od same sebe zahtevati samoanalizo.

    Ti si nekje zapisala, da se strinjaš, da je v vsakem božja iskrica, potem to iskrico moraš videti tudi v MC, Lario in drugih.


    Kar se tiče brezpogojne ljubezni, ti, kot predstavnica krščanske vere in kot božji glasnik, vlogo katerega si, kakor izgleda, sprejela na svoja ramena, bi mogla vedeti, da ime Jezus=brezpogojna ljubezen in točno tako kot beseda Bog=brezpogojna ljubezen, zakaj brezpogojna? Ker je poudarjal odpuščanje in, če si učenka Jezusa, potem se tako obnašaj, on nobenemu ničesar vsiljeval za leta svojega življenja in ne kričal v javnosti, le enkrat je počistil tržnico in to je to. Sicer je vseh imenoval bratje in sestre. Če si vzela nase njegov križ in greš po njegovi poti, torej bodi njegov obraz in njegova dejanja, če ne, potem vse skupaj - farsa.

    Sonce enako greje vse in ne deli ljudi na "normalnih" in "nenormalnih" in rože podarjajo svojo lepoto vsem brez izjeme in selekcije.

    p.s. ura je čez polnoč, torej še enkrat Dobro Jutro merijen.

    http://www.youtube.com/watch?v=cq_VeUMtyzU

    lp



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 12:04 CEST
    Bla, bla, bla,.... samo čvekanje brez dokazov!
    Saj, - kako boš pa dokazal - nedokazljivo? /mojo za lase privlečeno sovražnost, ki je ni, in ki jo po prinsipu transferja iz sebe, name projicirate!?/
    Violeta, če navajam latinski pregovor: človek človeku volk, to še ne pomeni, da sem JAZ poimenovala vse ljudi volkovi/dokazuje pa kako znaš TI vsako stvar, sprevrženo sprevreči!/ Ta, navedeni pregovor, pa dokazuje khrati tudi, da je še danes zelo resnična . Saj vaši zadnji komentarji izčrpno pričujejo o tem. Planili ste name, kot trop popadljivih cuckov, ko imaš očitno tako rada ponižujoče primerjave s psi! Če bi se dalo, bi me, kar preko interneta, dobesedno raztrgali s svojimi zobmi!!
    In VI,boste drugim dajali lekcije iz ljubezni!?
    Vi, boste drugim "predavali" o primernem in neprimernem "vednju", pisanju, razmišljanju, odzivanju... ?!!!
    In VI, kot izbrani pravičniki , cenzorji in sodniki, boste navaljali, kot pričo Jezusa in njegove besede?! Kakšen absurd in kakšen porog! Nezaslišano!
    Meni očitate, da /vas/ ne "ljubim"! Lepo vas prosim! Strupenjače so mi bile od nekdaj odvratne. Enako ljudje, ki izlivajo s svojimi besedami strup med ljudi. In VI to delate. Daleč ste od Jezusa in njegovih naukov. Jaz se nič ne hvalim, kako sem svetniška in popolna,/te nalepke, v žaljivem smislu, mi lepite vi/, vendar se trudim uporabljati svoj božji dar besed, da poudarjam vrednost ljubezni. Pa tudi v svojem življenju /privatno in poslovno/ sem v tem smislu dosegala lepe uspehe in rezultate. Zato ne dovolim, da se mi karkoli nasprotnega in nedokazanega PODLO podtika.

    Za konec, Violeta za te:
    Trstiko v tujem očesu vidite,
    bruna v SVOJEM očesu pa ne vidite!....

    Izderi, torej BRUNA iz svojih oči,/kar dosti jih imaš/, preden se lotiš izdirati - trstike iz - tujih !

    In Ljuba: Ko in kadar bo kdo udrihal, z palicami /verbalnimi/ po tebi in se boš branila, kakor boš vedela in znala, - bo to zate normalna reakcija ali "histerija"?!





    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 12:36 CEST
    >>>vendar se trudim uporabljati svoj božji dar besed, da poudarjam vrednost ljubezni.

    božji dar besed:
    >>>Planili ste name, kot trop popadljivih cuckov

    >>>Strupenjače so mi bile od nekdaj odvratne = ljudje, ki izlivajo s svojimi besedami strup med ljudi.

    itd.

    zanimivo, da se ne najdeš v svojih besedah, ki so del tebe, torej si to ti.

    ne preneseš resnice merijen.

    Lep dan.



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 13:04 CEST

    Citat od merijen:
    >>In Ljuba: Ko in kadar bo kdo udrihal, z palicami /verbalnimi/ po tebi in se boš branila, kakor boš vedela in znala, - bo to zate normalna reakcija ali "histerija"?!<<

    - Ja, saj ravno v tem je bistvo ... "kakor boš vedela in znala"!
    In KAKO se znaš braniti ti, merijen? z bla bla bla .. (če še ne veš - to pomeni posmeh sogovorniku!) Histerično! Ukazovalno! S posmehljivimi primerjavami ( s strupenjačami, volkovi, popadljivimi cucki ...)? S čvekanjem o rdečih mečih resnice, klanu staroselcev, rdeči ekipi ...? S podtikanjem (sogovornikom) podlost, zlonamernost, pljuvanje po tebi?
    Je to tvoj način obrambe?

    Vsak človek se ima pravico braniti, ja, v tem ti dam prav, a pri tem je pomemben predvsem način - KAKO!

    Daj, izvleci že iz svojega očesa tisto bruno (kajti tudi ti ga imaš) in se zazri v ogledalo, če si upaš!

    lp Ljuba


    Tudi politiki ljubijo sebe

    Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 13:33 CEST


    V Parizu med odmorom vodilni v državah EU skočijo na mali intermezzo v Louvre in se ustavijo ob sliki "Adam in Eva v Raju". Prva spregovori Angela Merkel:
    "Poglejte to izklesanost teles, kot mi ju izklesal umetnik iz najboljšega marmorja. Gotovo sta bila Nemca." Pa se oglasi Sarkozy:
    " Ne bo držalo. Kaj ne vidite erotičnega naboja v teleih in njunih pogledih? Skušnajva se ima vsak čas za zgoditi. Gotovo sta bila Francoza." Gordon Brown seveda oponira:
    " Njuni pozi izražata aristokrasko držo njunih duš. Gotovo sta bila Angleža."
    "Lepo vas prosim," se oglasi Pahor," gola sta, bosa, lačna, imata samo eno jabolko. To sta lahko le Slovenca."

    Boris



    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Lario dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 14:18 CEST
    merijen,

    tvoja nočna mora tukaj alias klopko zlobko.

    Hudo je če se človek ne more obvladati in tako nekontrolirano izbruhne.

    Zdaj ko tako vročekrvno braniš svojo nedolžnost, bi te vprašal; "Kaj pomeni klopko"? Za "zlobko" bi rekel, da si mi dala etiketo zlobneža, klopko pa izhaja iz klopa, majhne živalce, ki ti pije kri; Je tako, kajne?
    No, rad nagajam takim verskim fanatikom, kot si ti.

    Si gledala včerajšnji film na kanalu A? Dogajalo se je na angleškem dvoru okoli leta 1500. Dobrih 500 let nazaj. Trenutna kraljica je bila katoliške vere, njena polsestra Katarina pa protestantske. Takarat so katoliki skurili vse protestante, ker niso verovali v njihovega boga.
    Sicer pa zgodovina o tem piše in si lahko dogodivščine tistega prijetnega obdobja za katolike prebereš. Papež, Vatikan in njemu bližnji so spletkarili in pobijali nedolžne, ker niso verjeli v katoliškega boga.

    Te papeži tudi dandanes počnejo isto, samo bolj prefinjeno.
    Mi, ki v take krvave bogove ne verjamemo pa vam cerkev zamegljuje pamet, da nas lahko zmerjate z rdečo grupo...........................................





    Lepo te pozdravlja; tvoja nočna mora, zlobko in klopko.

    PS; ko se te bo oprijel kakšen klop, če te sploh marajo, nekaterih se klop ne oprime, boš lahko pomislila na prijetne izmenjave mnenj na SP.


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 14:37 CEST
    "Lepo vas prosim," se oglasi Pahor," gola sta, bosa, lačna, imata samo eno jabolko. To sta lahko le Slovenca."

    Boris, dobra zgodba, Slovenca, pa še v raju sta živela :)


    Tisto glede Boga (film), vedno je v igri denar, pohlep, oblast, vladanje, Bog pa kot izgovor.


    Poln kufer Raja

    Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 15:34 CEST


    Nan!
    Dobro zapisano: ... v Raju sta živela.........

    Tam pač ne živita več. Imela sta poln kufer božanske skromnosti, vegetarijanstva, vzdržnosti in posta. Preveč sta ljubila sebe in bila za kazen izgnana :)

    Boris


    Poln kufer Raja

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 15:44 CEST
    Če že ljubimo sebe in smo izgnani iz raja moremo poskrbeti tudi za streho nad glavo:

    http://www.youtube.com/watch?v=ypJRQvaBVp8

    Lp :)


    Poln kufer Raja

    Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 15:54 CEST

    Ta dva sta duhovita, a podcenjujeta mojo ljubezen do sebe...:)

    Boris


    Poln kufer Raja

    Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 17:03 CEST
    Dobro je tole rečeno, Boris in hvala za tvoj šaljivi prispevek!
    Vsaj malo sonca in malo smeha,
    za svet, kjer teče življenja reka.
    Topline malo ljubezni nežne,
    miru zdaj malo si zdaj želim....

    Saj poznaš, to pesmico, kajne? Kako prav bi nam prišlo malo miru. Prepričana sem, da imajo bralci SP, vključno z menoj, že poln kufer /že spet / izsiljene nadaljevanke!
    Predlagala bom "nasprotni strani - zaključek. Bomo videli, ali bom uspela.Kar malo dvomim. So namreč nekatere "zvezde", ki svetijo samo na "prepirljivem nebu". Takrat so v elementu. Drugače so - praktično neopazne. Zato izkoristijo "svoj trenutek " do maksimuma in se jih zlepa ne moreš odkržati, ko so enkrat na "poligonu" izpostavljenega članka. Tam lahko do onemoglosti "plešejo svoj ples".... Torej poskusiti velja. Bom vsaj pokazala dobro voljo, za izid pa ne jamčim!
    Še dobro, da so na svetu ljudje, ki imajo smisel za humor. Zaradi njih je svet lepši in bolj vesel! Škoda jih ni več.
    Lep pozdrav tebi in Nan!




    Poln kufer Raja

    Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 17:07 CEST

    Na tem svetu pač tako je,
    da je vse na dvoje.
    Na eno stran ljubezen,
    na drugo pa gorje.

    Fran Milčinski Ježek

    Ampak kot so zapeli nepozabni bitli:

    We an work it out

    Boris


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 18:04 CEST
    Violeta,

    kdo je pisal o psu, ki ga"merijen drži na povodcu, in ga brca in tepe /nekaj v tem smislu/ zraven pa vpije kako ga ima rada! Kdo je dal to absurdno in žaljivo primerjavo? Jaz ali ti?Sedaj se pa zmrduješ in pravičniško zgražaš nad primerjavo, ki sem jo uporabila jaz in,ki ni izmišljena in plod neke bolne fantazije, ampak je odraz dejanskega stanja o vaši popadljivosti do mene. Kajti to, kar ti pelješ, Violeta, /ob izdatni podpori Ljube/, ni več normalno. Recimo, da je "normalno", da se ljudje kdaj sprejo, da si malo "zmečejo v obraz" to in ono, ampak, ko povedo, kar si imajo povedati, potem odnehajo in si dajo mir. Pri tebi pa /enako kot pri Ljubi kakšni dve "nadaljevanki" nazaj pa ni ne konca, ne kraja.
    Kaj je z vami ljudje?!Kot, da je v vas neizčrpno brezno sovražnosti in zlobe. Kam to vodi, vprašam vas, kam to vodi?!
    Zamislite se malo. In, če se človek brani,spet ni prav KAKO se brani. Kar naprej si sledijo neke nove lekcije in kar naprej navodila, kako bi "morala prav ravnati", da bi bila kolikor toliko primerna za svet po vaši meri!
    Da končam, ker mi je dovolj in dovolj in dovolj!!!! vsega!
    Predlagam vam, da zaključimo. Če zmorete toliko obzirnosti do bralcev SP, in končno tudi do mene, da me pustite , preprosto, - v miru.
    Iz vašega odgovora, oz. reagiranja na ta predlog, bo razvidno, za kaj si dejansko prizadevate. Za mir, ali pa- za prepir. Jaz sem za mir in konec debat, kaj pa vi ?




    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 18:20 CEST
    merijen, zakaj ne bi preprosto napisala:

    "Predlagam vam, da zaključimo.

    Jaz sem za mir, kaj pa vi?"


    Lep dan.









    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 18:27 CEST

    John Lennon:

    All we are saying,
    is give peace of chance.

    Boris


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: Nan dne torek, 3. avgust 2010 @ 23:17 CEST
    Ena za zaključek, preden odidemo v arhiv.

    http://www.youtube.com/watch?v=Q_fdnTR8zbI


    Ljubezen do sebe?

    Prispeval/a: merijen dne sreda, 4. avgust 2010 @ 10:39 CEST
    Tole je pa zelo lepo! Hvala, Nan!








    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 8,77 seconds