|  Za rdečimi nagobčniki se skrivajo
beli nagrobniki.
Tik ob meni so.
Nočejo proč.
Nekam izmučeni so videti dedje.
Kot bi jih ranilo prekletstvo verig,
ki so jih nadevali drugim.
Tako samoumevno izgorevajo
kot drva v peči.
Vidni so vbodi oči na marmeladnih mestih.
Z uzdami racajo po krompiriščih.
Krompir pa že ne prinaša sreče.
Za krompir je treba orati in pleti.
V sneg so jim že legle ljubice
in zaspale v krznenih plaščih,
z bisernimi ogrlicami okoli vratu.
Ne morejo več piti šampanjca iz škornja.
Ročno jim je Bog izrul glasilke,
da ne morejo več kričati.
Kafka je molil, da bi se to zgodilo.
Krik je za nekatere končni smoter v življenju.
Ogromnost zastavljenega, malo doseženega.
Samo duška so si dajali in tekmovali
kdo bo bolj domiselno udejanil podedovane
bolezni, zaguzdane kot gnilo jabolko v genih.
Važno je, da ni več Dachaua, Mathausena,
Buchenwalda, Golega otoka, Guantanama,
da ne režejo več ljudem glav kot glave solate
in da ljudje ne umirajo več za krvavo grižo,
za tifus in pegavico, da veje prenašajo
le še sneg in ne več obešancev.
Ljudstvo si je zamislilo drugačne vrste bogastev.
Nekateri čakajo v varnem zavetju
novo revolucijo, da bodo drugi v grobovih
poležavali zanje na bajonetih.
Eni že nosijo na majicah srp in kladivo.
Ti nič ne vedo o iznemoglosti vojakov in ruskih
planjavah snega, o lakoti in porazih,
o sto milijonih grobov, razsejanih po svetu.
Gruča duhoborcev ob polnih mizah
z nekoliko zadržanim dihom izgovarja
ime Stalin in sanja rdeče kosme.
Izzivanje, ki ne bo pomagalo zoreti.
V osrčju kljuje temna slutnja, da so se
dedje iz svoje izkušnje še premalo naučili.
Mnogi so samo jedli in pili in se hvalili
o dobrohotnostih, ki so jim sami užili.
www.tatjana-malec.si |
NE ZAMUDITE
Srp in kladivo na majicah
Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 15. december 2008 @ 21:35 CET
Lp
v
Srp in kladivo na majicah
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 16. december 2008 @ 10:16 CET
Pesnik je nosilec zavesti, je glasnik, ki ne izraža samo svojega nemira in čustev, temveč tudi kolektivni nemir. Ne pišemo za deset milijonov ljudi, temveč da zasledimo samega sebe, kakšen zrak dihamo s pljuči. Življenje začutimo z vsemi manifestacijami. Posebno naklonjenost namenjamo svobodi, podpiramo mirovna gibanja.
Nasprotujemo simbolom zavajajočih ideologij, zgodovinsko zoženim nazorskim gibanjem, diktaturi, vojnam, terorizmu in vsemu nasilju.
Najpopolnejši duhovni odnos je mir. Upanja ne prodajajo v lekarnah, upanje se rojeva v človeku.
Živimo na silno nemirnem planetu. Krize vzpostavljajo neskladnosti, nered, zlo, kvarijo in rušijo ljudi. Živimo med razpokami človeške zavesti. Simboli gorja (svastika, srp in kladivo, itd) naj ostanejo v zamrznjenem stanju, so ponaredek človeških sanj o boljšem in pravičnejšem življenju; v svoji volji do moči so se spremenili v stroje za ubijanje, kajti ideje tudi ubijajo. Ne samo človeka, cele narode iztrebijo. Zgornji simbol je povzročil v svojih posledicah nad sto milijonov mrtvih.
V današnjem času ideje, ki se pojavljajo v vakuumu, v prostoru razpadanja vrednot, skoraj niso sposobne drugega, kot obujati kontraverzne osebnosti, ki v svojem zametku zla že rojevajo novo zlo. Izhaja to iz nemoči ali upora? Če ima mlad človek ideal, naj ima ta ime »sočlovek«, ne pa »nadčlovek«. Opredelitev »animal rationale« je dosti preozka, kakor je tudi preozka opredelitev »homo faber«. Marxova opredelitev predstavlja padlega človeka, človek ni stvar, je smer gibanja. Človek je brezkončno gibanje, človek je usmeritveni ideal, poravnava vseh razrednih logik ter razrednih razmer in pravic ter najvišjih in najnižjih razredov. Človek je ovrednotenje duhovnih drž, ki duhovno in civilizacijsko prispevajo h kulturi in celotni človeški civilizaciji.
Vsak proces, ki ga duh in volja usmerjata premišljeno, nas poravnava. Družbeni ideal je duhovno sodelovanje, revolucije so zgodovinska katastrofa s prelivanjem krvi in uničevanjem ter razpadom civilizacije. Ne spodbujajmo simbolov volje do moči, ki so zacveteli kot organizmi nove ureditve družbe, pa so se zaradi nasilja, korupcije in nemorale razvili v svoje nasprotje in generirali bogove vojne in zla.
Simboli, ki si povzročali ljudstvu trpljenje in smrt, niso zaželeni.
Pismo brez odgovora:
Spoštovano uredništvo študentskega programa TVSl 2,
Danes, 25. oktobra sem na TVSl 2 gledala okrog 16 ure študentski program. Opazila sem, da je voditelj vaše oddaje imel na prsih rdečo zvezdo s srpom in kladivom. Simbol je iz boljševiške Rusije, iz dobe stanilizma in komunizma, ki je zapustil okrog sto milijonov mrtvih po svetu. Zadnje čase opažam, da se pojavlja ta simbolika v javnosti. Ogorčena sem se odzvala s svojim prispevkom. Sama sem oseba starejše generacije, sem dala skozi fašizem, nacizem in komunizem, tisti najhujši in najbolj krut, ki je izhajal iz boljševizma. Sem hči Črnega brata, ki se je že leta 1930 uprl fašizmu in raznarodovanju, prestal mučenja v fašističnih zaporih, prestal Dachau in medicinske preizkuse in zaradi totalitarizma, ki je prihajal iz Sovjetske zveze z zahtevo po zmontiranih sodnih procesih (Dachauski procesi) in izvensodnih pobojih, je bil moj oče s strani KNOJ napaden, da bi ga usmrtili, tudi zato ker je preživel Dachau. Z begom si je rešil življenje tako, da je moral iz svoje domovine v tujino. Šest let in pol je preživel kot veteran na zdravljenju v vojaški bolnišnici v Rimu, kjer se je boril za življenje težko bolan in izmučen, umrl je star 56 let. V svojo domovino se ni nikoli več vrnil. Totalitarizem, ki je prišel iz Rusije, je naredil veliko zla v naši domovini, zapustil je na tistoče mrtvih, nad 500 do 550 grobišč po Sloveniji.
Kot državljanka sem prizadeta, da ljudi izzivate s takšnimi simboli. Ali ni bilo na svetu dovolj trpljenja in gorja? Mislim, da se obnašate skrajno neodgovorno. Čas je, da temu primerno obsodimo tudi komunizem kot enega izmed totalitarnih sistemov, kjer so se kršile temeljne človekove pravice in svoboda. Vaši TV res ni v čast, da se propagirajo takšni simboli na prsih mladine, na prsih študentov, ki bi morali biti vzgled in nosilci demokratičnih procesov in miru na svetu.
Tatjana Malec