Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20081215190208595

Srp in kladivo na majicah ponedeljek, 15. december 2008 @ 19:02 CET Uporabnik: Tatjana Malec Za rdečimi nagobčniki se skrivajo beli nagrobniki. Tik ob meni so. Nočejo proč. Nekam izmučeni so videti dedje. Kot bi jih ranilo prekletstvo verig, ki so jih nadevali drugim. Tako samoumevno izgorevajo kot drva v peči. Vidni so vbodi oči na marmeladnih mestih. Z uzdami racajo po krompiriščih. Krompir pa že ne prinaša sreče. Za krompir je treba orati in pleti. V sneg so jim že legle ljubice in zaspale v krznenih plaščih, z bisernimi ogrlicami okoli vratu. Ne morejo več piti šampanjca iz škornja. Ročno jim je Bog izrul glasilke, da ne morejo več kričati. Kafka je molil, da bi se to zgodilo. Krik je za nekatere končni smoter v življenju. Ogromnost zastavljenega, malo doseženega. Samo duška so si dajali in tekmovali kdo bo bolj domiselno udejanil podedovane bolezni, zaguzdane kot gnilo jabolko v genih. Važno je, da ni več Dachaua, Mathausena, Buchenwalda, Golega otoka, Guantanama, da ne režejo več ljudem glav kot glave solate in da ljudje ne umirajo več za krvavo grižo, za tifus in pegavico, da veje prenašajo le še sneg in ne več obešancev. Ljudstvo si je zamislilo drugačne vrste bogastev. Nekateri čakajo v varnem zavetju novo revolucijo, da bodo drugi v grobovih poležavali zanje na bajonetih. Eni že nosijo na majicah srp in kladivo. Ti nič ne vedo o iznemoglosti vojakov in ruskih planjavah snega, o lakoti in porazih, o sto milijonih grobov, razsejanih po svetu. Gruča duhoborcev ob polnih mizah z nekoliko zadržanim dihom izgovarja ime Stalin in sanja rdeče kosme. Izzivanje, ki ne bo pomagalo zoreti. V osrčju kljuje temna slutnja, da so se dedje iz svoje izkušnje še premalo naučili. Mnogi so samo jedli in pili in se hvalili o dobrohotnostih, ki so jim sami užili. www.tatjana-malec.si Komentarji (2) www.pozitivke.net