NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Drevesa   
    sreda, 21. februar 2007 @ 04:53 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Drevesa iz moje mladosti
    mi še vedno delajo družbo.
    Vidim sonce v tistih mogočnih
    portretih zelenih krošenj
    na popolnih nogah,
    ki se mi smejijo z veselimi obrazi.

    Ponoči lahko skoznje
    preštevam zvezde
    in dragulje mladostnih sanj.

    Oči se odpirajo in zapirajo,
    predane obljubam noči
    in v jutranjih urah me viseči
    pogledi kapelj po rosi dežja
    božajo s svojo milino.
    Z iskrenjem v zarji
    mi sežejo prav do dna srca,
    ko hočejo izmeriti upanje.

    Tiho se mi razpredajo misli
    po zelenih skrivnostih senc
    in zorijo cvetove v sadeže.

    Eno drevo me privije k sebi.
    Tako neločljiva sva v primežu zemlje,
    ko naju veter spreminja v glasbo
    in mak v žitu prepeva svojo himno
    ljubezni. Praprot s svojimi jeziki
    meri vame in me nagovarja
    naj še malo ostanem,
    ker moji zeleni prijatelji se hranijo
    s hrepenenjem in skrivnostmi moje duše,
    medtem ko studenec išče svojo
    skalo, iz katere bo prižuborel
    in odžejal drevesa moje mladosti.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20070221045337632

    No trackback comments for this entry.
    Drevesa | 4 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Drevesa

    Prispeval/a: Ajda dne sreda, 21. februar 2007 @ 14:41 CET
    naj še malo ostanem,
    ker moji zeleni prijatelji se hranijo
    s hrepenenjem in skrivnostmi moje duše,
    medtem ko studenec išče svojo
    skalo, iz katere bo prižuborel
    in odžejal drevesa moje mladosti.

    ko sem se potopila v prekrasne misli tvojih dreves in prsti kar sami zeleli napisati besede navdusenja, sem iskala katera misel se me je najbolj dotaknila in odlocila sem se za te vrstice, ki se kako kricijo ....
    Tatjana, znas!

    lep pozdrav tebi in drevesom , ki se bolj zazivijo pod dotiki tvojih prstov



    Drevesa

    Prispeval/a: Žafran dne sreda, 21. februar 2007 @ 15:03 CET
    Tudi jaz sem inpresioniran nad tvojo poezijo, Tatjana!
    Si mojstrica peresa in kraljica metafor!
    Pesem me je pritegnila tudi zato, ker ljubim drevesa!
    Brez njih bi bil naš planet puščava.
    Dajejo senco in zavetje, uspavajo s šelestenjem svojih listov.

    Lep pozdrav Žafran


    Drevesa

    Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 22. februar 2007 @ 14:11 CET
    Draga Tatjana,

    kaj so hrepenenja in skrivnosti duše? Iskanje lepote… ljubezni… popolnosti? To vse je v nežnem plesu harmonije,
    v katerem si se zavrtela v objemu dreves tvoje mladosti, ob glasbi večnosti.

    Tako lepo si napisala, da sem pretanjeno prisluhnila... in zaslišala še klic svojih dreves: vabijo…

    S pozdravi,
    Danaja



    Drevesa

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 22. februar 2007 @ 18:40 CET
    Pozdravljeni Ajda, Danaja in Žefran!

    prijazno se zahvaljujem za vaše komentarje. Sem vesela, da vas je moja pesem nagovorila in da ste začutili moja drevesa mladosti. Najlepši sadovi vaše mladosti so pesmi, ki vzniknejo iz srca in hrepenenja. To se čuti, da ste mladi in polni ljubezni. Prisrčen pozdrav vsem trem - pesnicama in pesniku. Želim vam še veliko ustvarjalnega dela, pri tem pa je pomembno tudi to, da drugega bodrimo in da se cenimo, ker vsi se trudimo, da izrazimo svoja čustva in dobre misli. Hvala!

    Tatjana



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,44 seconds