Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070221045337632

Drevesa sreda, 21. februar 2007 @ 04:53 CET Uporabnik: Tatjana Malec Drevesa iz moje mladosti mi še vedno delajo družbo. Vidim sonce v tistih mogočnih portretih zelenih krošenj na popolnih nogah, ki se mi smejijo z veselimi obrazi. Ponoči lahko skoznje preštevam zvezde in dragulje mladostnih sanj. Oči se odpirajo in zapirajo, predane obljubam noči in v jutranjih urah me viseči pogledi kapelj po rosi dežja božajo s svojo milino. Z iskrenjem v zarji mi sežejo prav do dna srca, ko hočejo izmeriti upanje. Tiho se mi razpredajo misli po zelenih skrivnostih senc in zorijo cvetove v sadeže. Eno drevo me privije k sebi. Tako neločljiva sva v primežu zemlje, ko naju veter spreminja v glasbo in mak v žitu prepeva svojo himno ljubezni. Praprot s svojimi jeziki meri vame in me nagovarja naj še malo ostanem, ker moji zeleni prijatelji se hranijo s hrepenenjem in skrivnostmi moje duše, medtem ko studenec išče svojo skalo, iz katere bo prižuborel in odžejal drevesa moje mladosti. Komentarji (4) www.pozitivke.net