Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
torek, 23. januar 2007 @ 08:33 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Dežuje.
Pogled na vrt je monoton.
Dan je mogoče doživljati
na tisoč in en način.
Naj bo celovit!
Kaj naj mu dodam?
Kaj mi manjka?
Je morda kakšna snov,
ki mi manjka?
Hrana, knjiga, moški?
Notranje bistvo se razteza.
Se razmnoži.
Se povesi kot smokva.
Kaplja sladkost.
Prileti črml.
Se obvladuje. Ga zadrži,
ga vabi, mu nastavlja usta.
Sledi dolg poljub.
V mislih.
Z vso hitrostjo se odpelje
po drevoredu željá.
Misel se pripelje v park ponudbe.
Izbiraj!
Past. Ujetost. Neodločnost.
Dotakni me! Pobožaj me!
Želja raste.
Njega ni.
Duša se odseli drugam.
Pogled spleza na mokro drevo.
Išče ravnovesje. Mir.
Zagledam mokro mačko.
Zaslišim dolgi miauuuuuuuuu!
Pristavim kofe.
Telefon joče.
Nekomu je dolgčas.
Na drugi strani žice:
»Dež me spravlja ob živce,
dolgčas mi je,
kosti me bolijo…«
»Adijo!«
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Nekega lepega dne
Prispeval/a: Ajda dne
torek, 23. januar 2007 @ 12:31 CET
Notranje bistvo se razteza.
Se razmnoži.
Se povesi kot smokva.
Kaplja sladkost.
Prileti črml.
Se obvladuje. Ga zadrži,
ga vabi, mu nastavlja usta.
Sledi dolg poljub.
V mislih.
Tatjana, zelo lepo si ujela utrip jutra. Dobra poznavalka in opazovalka dogajanja okoli sebe in spretno vpletla v poezijo. Lepo je brati taksne misli, ki so kot pisemce , ki ga nisi poslala le doloceni osebi, ampak nam, da delcek utripa jutra, dozivljamo tudi mi. Hvala!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
torek, 23. januar 2007 @ 15:46 CET
Draga Ajda,
utrip deževnega jutra za zapahnjenimi okni z meglo in sivino danes ni bil nič kaj spodbuden. Malo zamišljena, sem začela pisati "Nekega lepega dne..." in nastala je pesem, ki ti vlije nekaj kapljic optimizma, medtem ko se jeza in veselje drgneta eden ob drugega. Kaj ti preostane drugega kot pričarati s pesmijo kakšno lepo idejo.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
torek, 23. januar 2007 @ 15:58 CET
Draga Lea,
včasih ti res "kapne" kakšen lep trenutek, da bi zavriskal. Običajno pa hodimo, bredemo in se upogibamo skozi jaške življenja in spoznamo kako je včasih težko rojevanje lepih trenutkov, ko se ti nagajivo odmikajo in nas pustijo zadaj, da jih dohitevamo. In ko se prebiješ na vrh iz "predalčkov" vsakdana, zavriskaš od veselja in medeninasto podnožje svetilke na mizi se lesketa od odbleska tvojih veselih oči.
Kako je lahko dan zasičen z otožnostjo lep in hkrati skrivnosten.
NE ZAMUDITE
Dežuje.
Nekega lepega dne
Prispeval/a: Ajda dne torek, 23. januar 2007 @ 12:31 CET
Se razmnoži.
Se povesi kot smokva.
Kaplja sladkost.
Prileti črml.
Se obvladuje. Ga zadrži,
ga vabi, mu nastavlja usta.
Sledi dolg poljub.
V mislih.
Tatjana, zelo lepo si ujela utrip jutra. Dobra poznavalka in opazovalka dogajanja okoli sebe in spretno vpletla v poezijo. Lepo je brati taksne misli, ki so kot pisemce , ki ga nisi poslala le doloceni osebi, ampak nam, da delcek utripa jutra, dozivljamo tudi mi. Hvala!
lep dan,
ajda
Nekega lepega dne
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 23. januar 2007 @ 12:48 CET
Dan je mogoče doživljati
na tisoč in en način.
Naj bo celovit!
Kaj naj mu dodam?
Kaj mi manjka?
S takšnim razmišljanjem lahko resnično doživiš tisoč in en lep doživljaj dneva.
Lep pozdrav
Nekega lepega dne
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 23. januar 2007 @ 15:35 CET
Lep pozdrav
Tatjana
Nekega lepega dne
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 23. januar 2007 @ 15:46 CET
utrip deževnega jutra za zapahnjenimi okni z meglo in sivino danes ni bil nič kaj spodbuden. Malo zamišljena, sem začela pisati "Nekega lepega dne..." in nastala je pesem, ki ti vlije nekaj kapljic optimizma, medtem ko se jeza in veselje drgneta eden ob drugega. Kaj ti preostane drugega kot pričarati s pesmijo kakšno lepo idejo.
Lep pozdrav
Tatjana
Nekega lepega dne
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 23. januar 2007 @ 15:58 CET
včasih ti res "kapne" kakšen lep trenutek, da bi zavriskal. Običajno pa hodimo, bredemo in se upogibamo skozi jaške življenja in spoznamo kako je včasih težko rojevanje lepih trenutkov, ko se ti nagajivo odmikajo in nas pustijo zadaj, da jih dohitevamo. In ko se prebiješ na vrh iz "predalčkov" vsakdana, zavriskaš od veselja in medeninasto podnožje svetilke na mizi se lesketa od odbleska tvojih veselih oči.
Kako je lahko dan zasičen z otožnostjo lep in hkrati skrivnosten.
Lep pozdrav
Tatjana