NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Privid   
    torek, 2. avgust 2005 @ 05:42 CEST
    Uporabnik: sipine

    I.

    Vstopil sem v palačo vetrov.
    Pod lestenci iz kristalnega ledu
    je pozvanjala tišina.
    Trepetajoče sence
    odsevale so mehkoben sij.
    Nekam v dalj je padala globina.

    Prisluhnil sem
    in čutil ost zmrzali.
    Zveneče lire, šepet akordov,
    ki tiho so ječali nekomu v slovo.
    Utrinki zadnjih misli
    od tu, naprej v jekleni zven.

    Tam je ostal nasmeh.
    Tih, za vedno nem.


    II.

    V palači vetrov so skrite sanje,
    mavrice srebrnih rek,
    v siju trepetajočih sveč stopljene.
    Spomini ugaslih duš,
    kjer piš odnaša jih ob stene
    iz porcelanastih oblog.

    Nekoč bom tam za vedno
    in taval kot trubadur
    z lutnjo nemih strun.
    Pod obok steklenih prizem
    odmevala bo pesem
    v dan, v čas polnočnih ur.

    Tam bo izpolnjeno srce.


    III.


    Slišim svojo dušo.
    Čutim jo in slutim,
    da si želi domov, domov...

    Si res že tu?
    Nevidna prihajaš vse bliže
    k meni in poješ mi o vetru,
    me vabiš tja.

    Da bi odšel?
    Zdaj, ko je v meni še preveč
    nasmehov, ko še ogenj plapola?

    Morda, kakor pač želiš.

    Tam bo ostal nasmeh.
    Tih, za vedno nem.
    Tam bo izpolnjeno srce.

    G R E M.


    Branko Zupanc

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja sipine
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050801204207156

    No trackback comments for this entry.
    Privid | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds