(Intervju za Nedeljski dnevnik)

Sem zadovoljen in notranje izpolnjen človek.

Začne se s potrebo po spremembi na bolje. Začutimo, da si želimo bolj harmonično življenje, takšno, ki bo bolj v soglasju z naravo, pojasnjuje bistvo feng šui Mirza Terzimehič. Feng šui je tudi umetnost obvladovanja slabe energije in zagotavljanja dobre. Gre za spreminjanje pogleda od tistega, kar nam je znano, kar se ni pokazalo za dobro k drugačnemu, boljšemu.

Kako urediti stanovanje ali poslovni prostor po pravilih feng shuija?

Pravila so znana in v uporabi že nekaj tisoč let. Pomembno je, da upoštevamo jin in jang energijo v prostoru in pri sebi. Ta energija se odraža v smeri spanja, učenja, delanja, gledanja tv, v obliki predmetov, ki nas obdajajo, v izvoru energij oz. barv, materialov, v hrani, pri izbiri pravega partnerja, pravočasnem odpravljanju energetskega nereda (redno pospravljanje stanovanja). Pomembno je tudi pravilo koristnega tlorisa stanovanja in uporabe dobrih energij. Pomaga nam odkriti višek negativnih energij in jih odpraviti ter postaviti feng shui zdravila, ki pritegnejo dobre energije. Potem, ko smo to storili, moramo le še vzdrževati in negovati energetsko pozitivno stanje. Tovrstno prizadevanje nas nagradi s harmonijo in doseganjem želenih in pričakovanih ciljev. Feng shui se nikoli ne konča. Spremlja nas skozi vse življenje, zato je zelo pomembno, da ga vsakodnevno izvajamo. Le tako ga sprejmemo kot način življenja.

Vse pomito, vse pometeno. Na javorovi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša. Najprej velik kolač. Ves rumen je kot pšenično polje. Postavi ga prvega v jerbas.

»To je spomin Kristusove trnove krone. On krono, mi – sladko pogačo. Bogo bodi zahvaljen za tvojo sveto krono!«

Nato prinese pet pirhov:

«To so petere bridke rane Jezusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi počeščena stotavžentkrat!«

Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena:

«Lejte otroci, to so strašni žeblji, s katerimi so pripeli Zveličarja na križ. Kadar ste hudobni in me žalite, z vsakim grehom kakor s kladivom udarite vnovič na žebelj, da križate Kristusa!»

Največji in najstarejši krščanski praznik, praznik Velike noči (nekateri jo imenujejo tudi vuzem), se praznuje vedno po prvi spomladanski polni luni. Po krščanskem prepričanju ravno vera v Kristusovo vstajenje od mrtvih daje življenju smisel. Ta praznik je nadomestil staropoganski pomladanski praznik – praznovanje prihoda Vesne, praznik proslavljanja pomladi, ko se po dolgi zimi mrtva narava spet prebudi v življenje.

Po slovenskem podeželju so redko kje še ohranjene šege in navade, povezane z velikonočnimi prazniki. Ena od takih šeg je tudi 'strašenje Boga', imenovane tudi 'strašnice'. Ta šega ponazarja potres, ki naj bi se zgodil ob času smrti Kristusa na križu. V ta namen (za zganjanje hrupa v cerkvi od srede do petka do tretje ure popoldne, ko je na križu umrl Kristus) so med drugim uporabljali raglje, uporabili pa so tudi staro leseno šaro, po kateri so tolkli s koli, da se je spremenila v trske. Te so potem v soboto zjutraj porabili za kurjenje posvečenega ognja.

Največji krščanski praznik je praznik Velike noči. Velikonočno praznovanje se začne s cvetnim petkom (ki je letos 11. aprila) in se konča na velikonočni ponedeljek. Ta ponedeljek nam je zadnja leta vsem zelo všeč, saj je šole in dela prost dan.

Čeprav je Cerkev s svojimi blagoslovi pretrgala prastaro vero v magično moč rastlin, na cvetno nedeljo še vedno nosijo po vsej Sloveniji cvetne butare, šope mladega šibja in prvega zelenja k blagoslovu. Magična moč določenih rastlin se je tako umaknila moči, ki jo podeljuje cerkveni blagoslov. Z blagoslovljenimi šibami, zataknjenimi za streho, ljudje varujejo poslopja pred strelo in požarom, z žerjavico iz blagoslovljenih šib preganjajo točo, bršljan iz butaric dajo za hrano živini in ji na ta način zagotovijo zdravje, s šibami ali križci iz blagoslovljenih šib, ki jih zatikajo v njive, pa želijo priklicati dobro letino.

Večino svojega otroštva sem preživela v majhni vasici blizu Cerkelj na Gorenjskem. V času moje mladosti smo se na pusta začeli pripravljati že nekaj dni prej. Bistvo niti ni bilo v šemljenju in pustnih oblačilih, temveč je bilo glavno pustno dogajanje namenjeno zbiranju goriva za kurjenje pusta, in seveda nato druženje ob gorečem pustu na pustni torek zvečer. Danes bi temu rekli, da smo za pusta zakurili kres.

Grmada se je vedno delala izven vasi ob glavni cesti. Dokler je bil še živ Iljov ata, je on poskrbel, da se je v zemljo zakopal visok kol, če že ne kar celo deblo. Nato so moški strokovno zložili okrog njega gorivo, ki so ga prispevali vsi vaščani v obliki odpadnega lesa, butar, vejevja, na vrh pa so se zmetale še stare avtomobilske gume. V ognju je tako zgorelo zelo veliko odpadnega materiala, ki bi se drugače valjal po okolici. Drugače povedano: v ogenj se je zmetalo vse staro in nepotrebno, da se je tako naredil prostor za novo življenje. V času pusta se pač poslavlja žalostna Starka Zima in daje prostor razigrani Pomladi, ki poskrbi za oživljanje speče Narave.

OD SLOVANOV DO SLOVENCEV

Pisalo se je 6. st. n.š., ko so se Slovani, pod pritiskom Hunov (konjeniki iz Srednje Azije), razseljevali v tri smeri.
Prehodu Južnih Slovanov preko Karpatov, naseljevanju v Panonski nižini, prodiranju proti Vzhodnim Alpam, so pomagali Avari.
Avari so združili veliki del slovanskih plemen za skupen napad na Balkan in Vzhodne Alpe.

Po osvojitvi Balkana in Vzhodnih Alp so nastali Južni Slovani: Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Makedonci in Bolgari.

PREDSTAVITEV IMENA DEMONI:
Slovani so vse težave odpravljali na tak način, da so poklicali boga – demona, da jih je le-ta odpravil. Ker niso vedeli, kako pregnati zimo, so poklicali boga – demona. Ta demon, ki je pregnal zimo, je bil Korant.

BEŽI ZIMA, KORANT GRE…

Osnovna naloga korantov je ohranjanje kulturne dediščine ter šeg in navad v času pusta–fašenka. Kakor v ravninskem tako tudi v hribovitem haloškem delu ptujskega območja ima korant že od pradedov nalogo odganjanja zime. Prihod koranta na deželo oznanja začetek novega življenja, ki prihaja s pomladjo. Zato ljudje ta lik še posebej spoštujejo.

Strokovnjaki so prvič do sedaj izmerili hitrost gravitacije in odkrili, da resnično potuje z enako hitrostjo kot svetloba. To pomeni, da je Einsteinova teorija relativnosti točna.

Izračune hitrosti sta naredila Ed Fomalont iz National Radio Astronomy Observatory (NRAO) v Charlottesvillu v Virginiji in Sergei Kopeikin iz University Missouri v Kolumbiji, ZDA, in tako postala prva človeka, ki sta zares poznala hitrost gravitacije, ki je ena od temeljnih konstant narave.

Božič ali zimski sončni kres so zelo verjetno praznovali že stari narodi v predkrščanski dobi. To je bil čas, ko je začel dan ponovno rasti. Na to nas še danes spominjajo nekatere božične in kresne navade in vraže. Danes pa je božič krščanski praznik Kristusovega rojstva, ki ga kristjani praznujejo 25. decembra.

Med najstarejšimi božičnimi navadami je peka posebnega božičnega kruha. Gospodinje seveda danes spečejo ponavadi orehovo potico, včasih pa so ta kruh, imenovan božičnik, ljudje imeli na mizi vse tri svete večere: na božični večer (rečemo mu tudi sveti večer), na staro leto in na večer pred tremi kralji. Kruh je bil ponavadi ajdov, ržen, lahko pa tudi pšenični. Ponekod so v kruh gospodinje zamesile tudi suhe krhlje, orehe ali pa zelišča, ki naj bi imela čarobno moč.

Ne vem, če je res, a slišala sem, da so si enega od treh dobrih decembrskih mož, Božička, zamislili pri firmi Coca-cola. Od vseh treh mož je ta pri nas najmanj poznan, sploh med otroci, saj je k nam prišel zadnji od dobrih mož, pa še to predvsem po zaslugi trgovcev.

Otroci včasih ne vedo, kako bi ločili Miklavža od Dedka Mraza in Božička. Vsi dobri možje so stari, vsi so sivi, vsi prinašajo darila, vsi pridejo v decembru, pred Novim letom…

Fritjof Capra: The Tao of Physics (Tao fizike)
Tretja izdaja, Flamingo, 1992
(Povzetek)

Dr. Fritjof Capra je teoretični fizik z raziskovalnimi izkušnjami na področju fizike visokih energij. Ko je spoznal, da fizika in vzhodnjaški modreci govorijo na podoben način o isti stvari, se je posvetil raziskovanju opisovanja in doživljanja realnosti s pomočjo meditacije in vrhunske znanosti.

Igor Kononenko
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

"Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa." Albert Einstein

Znanost temelji na dolgoletnem nabiranju objektivnega znanja, ki je induktivno izpeljano iz empiričnega opazovanja realnosti. Duhovnost temelji na subjektivnem vedenju, ki ga duša nabira z izkušnjami v številnih življenjih. Duhovnost je nujno subjektivna, znanost je nujno objektivna. Duhovnost poudarja razvijanje čutov, znanost pa razvoj razuma. Duhovnost je predvsem intuitivna, znanost pa logična. Znanost temelji na vzročnosti, v duhovnosti pa vzročnost pogosto odpove, saj čas ni neobrnljiv. Znanost in duhovnost se dopolnjujeta in skupaj tvorita znanje in vedenje, ki nam pomaga razumeti in sprejeti sebe in vesolje.

Mladostne sanje o supermanovem pogledu ki bi videl pod obleko ali pa vsaj očalih, ki bi kaj takega omogočile, se lahko še komu izpolnijo.

Ob poslušanju benda X Ray Spex in branju Andresovega zapisa o N žarkih in še posebej komentarjih o T žarkih sem se spomnil na naslednje:

Ne vem spoštovani bralci, mnogi med vami boste rekli, da gre še za enega idiota. Sklicevali se boste na že tolikokrat napisana naključja, vendar naj vas ob koncu opomnim, da se to konča, ko spregovori zavest, četudi bom v vaših očeh idiot. Tudi po naključju? In koncu koncev, je tudi to naključje, da ste sestavek prebrali? Pa menda ja ne po naključju?

LAS VEGAS - Fizik Stephen Wolfram je to sredo na sejmu Xomdex Fall 2002 predstavljal računocentrični pogled na vesolje, ki se nekako sklada s trenutno tehnološko paradigmo računalniške znanosti in industrije in bo zato pri marsikom sprejeta z odobravanjem.

Po iznajdbi rentgenskih žarkov leta 1895 se je na znanstvenem področju začela invazija raziskovanj za novimi, boljšimi žarki.

Leta 1903 je francoski fizik Rene Blondlot izdal novico o svoji iznajdbi novih žarkov, imenovani N žarki.

Kdo so prostozidarji?

Nekaj grobega v zvezi z njimi sem napisal že v prvem delu prispevkov, ki govorijo o tej temi. Pravzaprav je to vprašanje staro toliko, kolikor časa se za prostozidarstvo ve. Navadno so to sostrankarji, tudi poslovni partnerji, ki jim okultne vede niso tujka.