Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040304184826922




Kaj nas učijo živali? (10)

sobota, 20. marec 2004 @ 06:00 CET

Uporabnik: Pozitivke

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

KUŠČARJI

Kuščarji sodijo med ene najbolj nenavadnih hišnih ljubljenčkov - Njihova navidezna negibnost nas spodbuja k meditaciji - Učijo nas tudi prilagodljivosti in trdoživosti - Opazovanje mirujočih kuščarjev baje pomirja deloholike - Plazilci so v domeni trebušne čakre in rumene energije - Pri posameznih kulturah se izmenjujeta pozitivna in negativna simbolika kuščarjev


Plazilci in kuščarji so ena najstarejših živalskih vrst, kar se jih je pojavilo na Zemlji. Glede na to, da obstajajo še dandanes, lahko sklepamo, da so zelo trdživi in dobro prilagojeni. Ogroženi martinček bo sovražniku celo dopustil, da mu odgrizne rep, saj mu bo čez nekaj časa zrasel nov.


Ne nabavite si kuščarja, ki vam bo zrasel čez glavo

Ljudje, ki si za svojega hišnega ljubljenčka izberejo neobičajnega kuščarja, imajo v sebi gotovo nekaj eksotičnega, željo po drugačnosti, po izstopanju iz kalupov sive vsakdanjosti. V njihovih domovih najdemo varane, legvane, kameleone, novozelandske tuatare, celo aligatorje. Morda so ljubki in zanimivi, ko so še majhni, toda ko presežejo svojo prvotno dolžino za meter ali več, lastniki preprosto ne najdejo več dovolj prostora zanje. Eden takšnih varanov se je kot zapuščena sirota nedavno v vreči znašel pred stopnicami mariborskega terarija. Uvažanje eksotičnih tropskih kuščarjev, tudi varanov, je pri nas ilegalno, saj bi bili potrebni podrobni veterinarski pregledi in cepljenja proti redkim tropskim boleznim, za katere pa se bodoči lastniki večinoma ne odločijo. V dobro založenih trgovinah s hišnimi ljubljenčki boste eksotične kuščarje našli večinoma zgolj kot zanimive razstavne eksponate, redko pa so tudi naprodaj. Z njihovim gojenjem, preprodajo, ali (pogosto nezakonitim) uvozom se bolj intenzivno ukvarjajo amaterski gojitelji.

Majhnega krokodilčka, ki se je ravnokar izlegel iz jajca še lahko spravimo na varno v večji terarij, toda kaj storiti z njim, ko zraste do šest metrov in več? Aligatorji so nekoliko manjši, od drugih plazilcev pa jih razlikuje krepak, rjoveč glas, kakršnega ne zmore noben drug kuščar.

Številni redki kuščarji so z zakonom zaščiteni, saj so jih brezvestni lovci skorajda iztrebili. Tuatara živi na primer samo na nekaterih odmaknjenih področjih Nove Zelandije, zanjo pa je značilno tretje oko na temenu, ki so ga imeli praplazilci. Pravijo ji živa okamnina, saj svoje podobe zadnjih sedemdeset milijonov let ni spremenila.


Najbolj znani plazilci naših krajev so martinčki in zelenci, ki pa jim vloga hišnih ljubljenčkov ne prija ravno. Pogrešajo svobodo in v ujetništvu ne dočakajo visoke starosti, težko pa se tudi razmnožujejo.

Rdeča gila je edini strupeni kuščar, ki živi na ameriškem jugozahodu. Svoj plen zastrupi s smrtonosnim ugrizom.

Komodojski zmaji so zverine, ki v hipu raztrgajo živo kozo ali žival podobne velikosti ter jo požrejo, zato vam jih prav tako ne priporočamo za v hišni terarij.

Kuščarji hodijo, tekajo ali se plazijo. Nekateri med njimi uporabljajo pri gibanju le zadnji dve nogi, poznamo pa tudi kuščarje brez nog. Slepec, za katerega je večina ljudi prepričana, da gre za kačo, je v resnici breznogi kuščar. Med breznoge kuščarje sodi tudi dalmatinski žoltoplaz.

Naši kuščarji se hranijo predvsem z žuželkami. Če ste si omislili kameleona, boste opazili, kako spretno iztegne svoj dolgi, lepljivi jezik, na katereha ujame nič hudega slutečo žoželko in jo pomalica.


Kuščarji drugače pojmujejo čas

Od kuščarjev kot domačih živali se torej učimo trdožive umetnosti preživetja za vsako ceno in posebne percepcije časa. Kuščarji lahko mirujejo ure in ure, včasih cele dneve, ne da bi premaknili eno samo mišico ali trznili z očesom. Če ne bi opazili njihovega komaj zaznavnega dihanja, bi morda pomislili, da so plastični, okameneli ali mrtvi. Potem pa v trenutku lahko nenadno šinejo v napad, ali pa se lagodno sprehodijo v vodno kopel, da bi se osvežili in odžejali.

Od kameleonov se učimo mojstrstva prilagajanja. Pogosto nam v življenju pride prav, da "privzamemo varovalno barvo" in se naredimo "nevidne", da se izognemo resnični ali namišljeni nevarnosti, ali pa se odrečemo nezaželenemu izpostavljanju. Kot neopazni opazovalci lahko pridemo do podatkov, ki nam jih ne bi zaupali, če bi razkrili svojo "pravo barvo", ali prišli s pravo besedo na dan.


Po ezoterični teoriji so plazilci, torej tudi kače in kuščarji, povezani z rumeno energijo, ki domuje v pleksusu solarisu. To jih napaja s silno močjo preživetja in posebno obliko latentne zavesti, ki je znanstvenikom še ni uspelo ustrezno definirati. Kuščarji bodo začutili vašo energijo, vendar zaradi neizražene lene energije srčne čakre težko navežejo pristen, ljubeč stik s svojim lastnikom. Bolj se ukvarjajo s samimi seboj, v globoki zamaknjenosti navidezne negibnosti. Manjši ko so, bolj se navežejo na svojega gospodarja, toda kljub od njih ne pričakujte izlivov ljubezni, kakršnih so na primer sposobni psi.

Starodavne ljudske modrosti kuščarjem pripisujejo lenobo. S svojim lenobnim načinom gibanja menda celo znižujejo energijo svojih gospodarjev, zato jih nekateri psihologi priporočajo hiperaktivnim otrokom ali bolestnim deloholikom. Toda morda je tisto, kar se je ljudstvu kazalo kot lenoba, le skrita notranja modrost in simbol kontemplatitivne ekstaze? Kuščarjeve dolge ure negibnosti na soncu nas morda skušajo opomniti, naj se potegnemo bolj vase, v svoj bogati notranji svet in več časa posvetimo meditaciji, kakor pa brezglavemu tekanju za materialnimi dobrinami in zunanjimi užitki. Tudi to je ena od lekcij, ki nam jo posredujejo kuščarji v vlogi hišnih ljubljenčkov.


Predvsem v sredozemski kulturi kuščar velja za domačega prijatelja, ki mu nihče ne sme storiti ničesar žalega. Tudi na starih egipčanskih hieroglifih podoba kuščarja označuje dobrohotnost. Zelo pozitivno vlogo mu pripisujejo tudi v osrčju Afrike, kjer ga častijo kot junaka, božanskega posredovalca in prinašalca sporočil iz višjih ravni bivanja. Po kamerunski legendi naj bi kameleon oznanjal reinkarnacijo in vstajenje od mrtvih, podoba navadnega kuščarja pa pomeni nevarnost smrti brez vrnitve med žive.

Pri Bantu črncih sanje o kuščarju prerokujejo rojstvo dečka, v Maleziji pa ga častijo kot najstarejšega od temeljnih prednikov štirih družbenih razredov.

Južnoameriški šamani si iz varanove kože šivajo malhe za svoje čarovniške pripomočke in v njih hranijo tudi zdravilna zelišča, ki baje v kuščarjevi koži še okrepijo svoje moči delovanja.

Izmed vseh kuščarjev je največ kulturne simbolike povezane prav s krokodilom. Ponekod ponazarja požrešnost, hinavstvo in neusmiljenost, drugod ga častijo kot vladarja teme in podzemnega sveta mrtvih.


Krokodil, ki na svojem hrbtu nosi Zemljo

V majevski legendi o nastanku sveta krokodil nosi na svojem luskinastem hrbtu velikansko školjko, v kateri kot biser leži planet Zemlja. Pogosto ga povezujejo tudi s simboloma lokvanja in lune. Kot darovalec obilja pri južnoameriških indijancih na glavi prenaša poganjke mlade koruze, iz nosu pa mu poganja mlado rastlinje.

Maji in Azteki njegovo energijo pogosto enačijo z energijo jaguarja, kožo obeh pa uporabljajo pri zapletenih iniciacijskih obredih.

Ker krokodil živi v blatu, med zemljo in vodo, ponekod velja za predsavnika temeljnih nasprotij materialnega in čustvenega sveta. Iz plodne močvirske zemlje poganja bogato rastlinje, zato so mu pripisovali tudi kvalitete plodnosti, hkrati pa tudi hudobije in pogoltnosti, saj je tudi tedaj, ko ni lačen. Nekatere stare kulture so ga častile kot gospodarja skrivnosti življenja in smrti, poznavalca okultnih spoznanj, požiralca sonca in svetlobe, pa tudi kot velikega svečenika, ki v svoje starodavno znanje inicira izbrance.

V arhetipskih sanjskih simbolih kuščarje povezujemo s prazgodovinskimi dinozavri in mitološkimi zmaji, ki bruhajo ogenj. Ogenj je poleg vode in zemlje tretji element, ki ga združuje simbol kuščarja. Poznamo pa tudi leteče kuščarje, ameriške drevesne zmaje, ki v svoji celovito podobi dodajo še element zraka. Približno tako veliki so kot ameriški skinki, nekoliko večji od naših martinčkov, njihova posebnost pa sta dve bočni kožni gubi, ki ju leteči zmaj razpre in ju uporabi kot nekakšno padalo.

Kot vidite, gre za zanimive živali, katerih načini reagiranja zagotovo še niso dovolj raziskani.


Kaj nas učijo živali? (11)

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040304184826922







Domov
Powered By GeekLog