Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Bachove cvetne kapljice preženejo vsa negativna čustva
Dr. Edward Bach (1886-1936), angleški zdravnik, bakteriolog in homeopat, je v tridesetih letih prejšnjega stoletja iskal zdravila za zdravljenje vzrokov bolezni in ne zgolj za odpravljanje bolezenskih simptomov. Želel je zdraviti bolnika in ne bolezni. Njegova želja je bila najti človeku prijazno zdravilo, ki bi ljudem pomagalo že pri samem čustvenem vzroku bolezni in težav. Rešitev mu je ponudila narava. Vsako negativno čustvo je ozdravljivo.

Za vsako negativno čustvo je moč najti rešitev v eni ali več cvetnih esencah, ki jih lahko mešamo med sabo. Pri izdelavi je uporabil le cvetove divje rastočih rastlin in dreves ter izvirsko vodo. Te cvetne esence so danes znane kot Bachove cvetne kapljice. Predstavila nam jih je certificirana Bachova cvetna terapevtka Polonca Čuda iz Ljubljane, ki kapljice tudi izdeluje po originalni Bachovi recepturi.

Pred našim nosom se nahaja veliko neizkoriščenega potenciala narave. Oddaji Modrost narave na Radiu Maribor se je zato pridružila tudi zeliščarka in doktorica farmakologije Tina Mele, ki je za začetek predstavila lapuh.

Lapuh cveti v začetku pomladi, in sicer najprej zacveti, šele nato zrastejo zeleni listi. Zato mu pravijo tudi “sin pred očetom”.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Zvok in jopič za navidezno resničnost popravita okvarjene živce
Zlatko Križan me zapne v Woojer - poseben jopič, ki omogoča taktilno izkušnjo. Na glavo mi nadene vrhunske slušalke in jih brezžično poveže z mobilnim telefonom, v katerem ima pripravljene blagodejne zvoke. Brbotanje zvoka v ušesih mi ustvari izkušnjo sproščujočega uživanja v masažnem bazenu jacuzziju.

Čutim, kot da mi po koži skače na tisoče vodnih mehurčkov. V resnici pa sedim na stolu v hiši v zasneženi Ribnici na Pohorju … Sem pri Zlatku Križanu in njegovi ženi Majdi, ki ji je taktilni jopič v povezavi s terapevtskimi zvoki tako obnovil živce na nogi, da lahko zdaj hodi sama, brez pomoči bergel.

Lecitin je naravna maščobna zmes, ki se lahko pridobi iz različnih virov. Najbolj priljubljen je sončnični lecitin, ki se ga ekstrahira iz semen sončnic(Helianthus) in vsebuje kombinacijo številnih fosfolipidov, antioksidantov in drugih hlapnih spojin. Najpogostejši fosfolipidi, ki so prisotni v sončničnem lecitinu, so fosfatidilholin, fosfatidilinozitol in fosfatidiletanolamin. Predvsem je bogat z vitaminom B4 (holin) in B8 (inozitol).

Zakaj je sončnični lecitin pomemben?
Lecitin je v različnih oblikah prisoten v vseh telesnih celicah. V večjih količinah se nahaja v jetrih, kjer skrbi za boljšo absorpcijo vitaminov, ki so topni v maščobah. Prav tako lecitin kot naravni emulgator v telesu pomaga zmanjšati prisotnost drugih maščob.

Energijske pijače niso za otroke in mladostnike: V Sloveniji energijske pijače pije vsak šesti 11-letnik
Zveza potrošnikov Slovenije ta teden skupaj z Ministrstvom za zdravje, zdravstveno, prehransko in športno stroko, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zdravjem mladih, opozarjamo, da energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike. Največ jih popijejo prav mladi. Zaskrbljujoče je, da imajo nekateri do njih dostop tudi v domačem hladilniku in da jih pijejo z vednostjo staršev.

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2018) je pokazala, da energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik.

Zeleni sejem bo 13. maja 2023 ves dan potekal na Bregu v središču spomladanske Ljubljane.

Zeleni sejem je sejem naravnih in zdravih izdelkov, na katerem se predstavlja približno 50 do 80 razstavljavcev, ki jim je skupno to, da spoštujejo zdravje človeka ter čuvajo naravo in njene prebivalce.

Gre za kakovostne izdelke manjših lokalnih proizvajalcev, ki se že veselijo, da bodo pozdravili obiskovalce stojnic.

Za Zelene sejme je značilno, da razstavljavce in obiskovalce druži ljubezen do človeka, narave in živali.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Zaradi sodobne otroške hrane zrastejo večji sinusi in izrazitejše ličnice
Zaradi dihanja skozi usta namesto skozi nos imamo mnogi krive zobe in čeljusti, deformirana usta, zakrnelost obraznih kosti … O tem je napisana zajetna knjiga Dihaj ameriškega raziskovalnega novinarja Jamesa Nestorja, ki nas prepričuje, naj bi večino časa dihali skozi nos.

Temu pa močno pritrjuje tudi slovenski zobozdravnik Damir Škripec Larisseger, dr. dent. med. (zzadtermini@gmail.com) Otrokom in tudi odraslim ne le svetuje, marveč jih tudi opremlja s pripomočki in jim nudi trening za popravo deformacij. Z njim smo se pogovarjali v prostorih naravnega biološkega zobozdravstva ZZAD v Ljubljani.

'Če bo šlo tako naprej, bo čez 12 let polovica Zemljanov pretežka'
V obilju živeči Zemljani bomo morali spremeniti svoje prehranjevalne navade, ugotavljajo znanstveniki. Ob takem tempu in hrani bi bila lahko do leta 2035 namreč več kot polovica prebivalcev predebela. Epidemija prekomerne teže pa vodi v zdravstvene težave, te pa vplivajo tudi na politične in gospodarske odločitve.

"Če bo šlo tako naprej, bo čez 12 let polovica Zemljanov pretežka." To so ugotovitve raziskave združenja za spremljanje debelosti. V poročilu navajajo tudi druge zaskrbljujoče podatke: Da je na Zemlji trenutno pretežkih že več kot 38 odstotkov ljudi. Če se bo trend nadaljeval, bi bilo lahko v naslednjih 12 letih prekomerno težkih več kot štiri milijarde ljudi, kar je več kot polovica Zemljanov. Za prekomerno težko velja oseba, katere indeks telesne mase presega številko 25. 

Državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki - Program Svit je v Sloveniji prisoten že od leta 2009.

Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke in s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. V programu je bilo doslej odkritih 3.800 primerov raka, pri 29.800 osebah je bil odstranjen napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka. Na dosežene rezultate smo v Sloveniji upravičeno ponosni.

ZPS in Focus: Mesa Slovenci pojemo preveč. Pa je vsaj kakovostno?!
Po podatkih Statističnega urada RS je 2021 povprečen prebivalec naše države porabil 89 kg mesa na leto (1,71 kilograma mesa na teden, od tega 1,04 kilograma rdečega). Z izjemo mesa drobnice smo Slovenci pri vseh kategorijah mesa po porabi nad evropskim povprečjem. Številke nedvoumno kažejo, da zaužijemo preveč mesa.

Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa so pripeljala tudi do revizije prehranskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tako uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden označuje kot tveganje, količine nad 0,5 kg na teden pa kot resno tveganje za zdravje.

Če želite uporabljati homeopatska zdravila, je dobro, da ste seznanjeni z nekaj informacijami, ki javnosti v splošnem niso poznane.

Niso skrivnost. Niso raketna znanost. So zdrava kmečka logika podprta z znanstvenimi dokazi.

Če se torej želite zdraviti na ta alternativni način, ki naj bi bil naraven in učinkovit, vam priporočam, da si vzamete nekaj minut in preberete tale članek do konca.

Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji teden na tajnem zasedanju Odbora za pregled Mednarodnega zdravstvenega pravilnika dokončala predlagane spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.

Odbor za pregled Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHRRC) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 9. januarja 2023 začel tajno zasedanje, ki je trajalo do petka, 13. januarja 2023. IHRRC si je prizadeval dokončati zdaj že 46 strani dolg dokument, ki vključuje predlagane spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR).

Dan brez kajenja naj postane življenje brez kajenja
Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ob katerem želimo kadilce spodbuditi k opustitvi kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo nehati sami, brez pomoči.

Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem. Za opuščanje kajenja priporočamo preizkušene, učinkovite in varne vrste pomoči kot so svetovanje, nikotinsko nadomestno zdravljenje ali zdravila na recept, ne priporočamo pa elektronskih cigaret ali drugih novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani v te namene.

Če so sluznice naših dihal izsušene, so lahka tarča mikrobov. Do izsušitve pa še posebej pogosto pride v kurilni sezoni, ko je zrak v notranjih prostorih bolj suh. Vlažne sluznice so spolzke in se jih patogeni mikroorganizmi ne morejo oprijeti - preprosto padejo v želodec, ki jih s svojo kislino uniči.

Naša sluz pa ni le mehanska, temveč tudi kemična meja, saj s svojimi snovmi razkraja ovojnice patogenov in jih uničuje, še preden pridejo do želodca. Zato je za našo zaščito pred prehladi in drugimi jesensko-zimskimi obolenji res izredno pomembno, da poskrbimo za zdravje svojih sluznic.

8 razlogov, zakaj je Sončnični Lecitin tako priljubljen
Lecitin je naravna maščobna zmes, ki se lahko pridobi iz različnih virov. Najbolj priljubljen je sončnični lecitin, ki se ga ekstrahira iz semen sončnic(Helianthus) in vsebuje kombinacijo številnih fosfolipidov, antioksidantov in drugih hlapnih spojin. Najpogostejši fosfolipidi, ki so prisotni v sončničnem lecitinu, so fosfatidilholin, fosfatidilinozitol in fosfatidiletanolamin. Predvsem je bogat z vitaminom B4 (holin) in B8 (inozitol).

Zakaj je sončnični lecitin pomemben?
Lecitin je v različnih oblikah prisoten v vseh telesnih celicah. V večjih količinah se nahaja v jetrih, kjer skrbi za boljšo absorpcijo vitaminov, ki so topni v maščobah. Prav tako lecitin kot naravni emulgator v telesu pomaga zmanjšati prisotnost drugih maščob.

Zrak je najpomembnejša hrana za možgane. Že zgolj nekaj minut brez zraka jim lahko povzroči nepopravljive poškodbe, zato tako trepetamo od strahu pred kapjo in smo pripravljeni početi (in zaužiti) marsikaj, da do tega ne bi prišlo. Na najpomembnejše pa praviloma pozabimo - dihanje!

V naši kulturi dihanje ni na seznamu veščin, ki bi se jih bilo treba naučiti. Ko ste se rodili, so vas udarili po ritki, da so pljuča sprejela kisik prvega vdiha … in s tem so se inštrukcije končale. S tem, kako ste dihali od takrat naprej, se ni ukvarjal nihče - dokler ni morda prišlo do kakšnih težav z dihali.

Veš, kaj piješ: Kako (ne)odvisni ste od alkohola? Je čas za »suhi« januar?
Slovenci smo narod, ki vse pomembne življenjske dogodke, druženja, praznovanja, zabave izkoristi za zdravice z alkoholnimi pijačami. Številni posegajo po alkoholnih pijačah tudi za sprostitev, ko so v stresu ali jim je preprosto dolgčas. Ker je bilo v preteklih mesecih veliko »priložnosti«, naj bo januar »suhi« mesec, torej mesec brez alkohola.

Leta 2021 je bila po podatkih NIJZ registrirana poraba alkohola 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, kar nas uvršča med države z zelo veliko porabo alkohola. V Sloveniji redno potekajo številne preventivne kampanje, ki opozarjajo na posledice pitja alkoholnih pijač, za katero je značilna tako imenovana »mokra kultura«.

Piše: Ajša Kranjc

Melatonin, ključ do polne starosti
Dr. Walter Pierpaoli, dr. med., je prepričan, da je odkril telesno uro, po kateri se odvija življenje in staranje. Nahaja se v za grah veliki žlezi globoko v možganih – češeriki. Ta žleza nadzira naše cirkadialne ritme, ritme dneva in noči, ki povedo, kdaj je čas za spanje in kdaj za delovanje. Toda ne le to, pomembna žleza po njegovih besedah nadzira ritme življenja samega. Ko njeno delovanje usahne, nastopi staranje.

Češerika je nadzornik vseh nadzornikov v našem telesu, saj kot glavna žleza z notranjim izločanjem uravnava delovanje vseh drugih žlez. Zato njeno delovanje čuti prav vsaka celica človeškega telesa. Pomaga uravnavati hormonske ritme, imunsko odpornost, popravilo celic ter vpliva na našo rast in razvoj od otroštva do odraslosti. Vsebuje pigmentne celice, podobne tistim v naših očesih, in se odziva na obdobja svetlobe in teme, ki jih zazna in sporoči oko.

Starejši še pomnijo rek, »živeti kot bubreg v loju«, s katerim opisujemo življenje, v katerem nam ničesar ne manjka. Od kod se je vzela ta ljudska modrost? Očitno so ljudje nekoč fiziologijo poznali bolje, kot jo dandanes. Vedeli so, česa posamezni organi ne marajo, prav tako, kaj jim dobro dene. Tako je že Hildegarda vedela, da za trdno zdravje možganov in živčevja, pa tudi ledvic in rodil potrebujemo kakovostne maščobe.

Telo iz maščob izdeluje hormone, brez katerih ni rodnosti in varne nosečnosti. Tudi v menopavzi nekaj rezervne maščobe zagotavlja manj burno hormonsko dogajanje, saj telo z dovolj hormoni lažje proizvaja in »prepakira« potrebne hormone.

Dolga leta so bila jajca na seznamu prepovedanih živil, saj vsebujejo holesterol. Zdravniki so nas svarili, da lahko pojemo največ dve jajci na teden, če ne želimo ogroziti svojega zdravja. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da holesterol iz živil ne vpliva na krvni holesterol. Tako jajca končno dobivajo vlogo najpopolnejšega vira beljakovin. Mnogi jajca imenujejo celo super živilo, spet drugi jim nasprotujejo. Kakšna je torej resnica o jajcih?

Mit o škodljivih učinkih nasičenih maščob in holesterola iz živil živalskega izvora se počasi, a vztrajno umika. Sodobna znanost zagotavlja vedno več dokazov, da nasičene živalske maščobe ali holesterol nimajo nobene veze z značilnimi bolezni sodobnega človeka, kot so bolezni srca in ožilja. Številni znanstveni dokazi namreč kažejo, da kronična vnetja v arterijah izhajajo iz prekomernega uživanja rafiniranih ogljikovih hidratov (sladkorja in moke) in prekomernega uživanja rastlinskih olj, bogatih z  maščobnimi kislinami omega-6.

Čas za nove smernice glede izpostavljanja sončni svetlobi?
Sončna svetloba je lahko neprecenljiv dar in prekletstvo obenem - še posebej z vidika našega zdravja. Po eni strani je izpostavljenost sončnim žarkom zelo koristna. To namreč omogoča tvorbo vitamina D v telesu, obenem pa imajo lahko sončni žarki pozitiven vpliv na počutje. Vendar je izpostavljanje soncu povezano tudi s številnimi tveganji.

Sončni žarki lahko seveda povzročijo precej hude opekline, hkrati pa so povezani z nevarnostjo za kožnega raka. Tako je pomembno, da poiščemo zlato sredino. Toda kje natančno poteka meja med koristnim in škodljivim izpostavljanjem sončnim žarkom? Raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, objavljeno v znanstveni reviji PNAS, menijo, da so trenutne smernice zastarele in da je čas za posodobitev …

V dolgih zimskih večerih si radi privoščimo toplo odejo, dobro knjigo in dišeč čaj. Kakšna čajna mešanica nas bo podprla, pa ni vseeno, saj si z njo lahko resnično ogrejemo telo in dušo ali pa tudi povzročimo telesu več škode kot koristi.

Če želimo uživati res kakovostne čaje, je dobro najprej vedeti, kako naša domača zelišča za čaje pravilno shraniti, da bodo ohranila največjo moč.

Ko se odločimo, da jih bomo med seboj mešali, pa moramo biti pozorni predvsem na naslednje: različni čaji so kot različna glasbila v orkestru in morajo biti med seboj čim bolj uglašeni.

Veš, kaj piješ: Čas je, da alkoholne pijače opremimo z zdravstvenimi opozorili
Alkohol pije več kot dve milijardi ljudi po vsem svetu, največjo porabo alkohola na prebivalca pa ima Evropska regija. Leta 2016 je zaradi rabe alkohola umrlo približno 3 milijone ljudi po vsem svetu, kar predstavlja 5,3 odstotke vseh smrti.

Tudi v Sloveniji pitje alkohola predstavlja resen javnozdravstveni problem, tako med mladostniki kot odraslimi. Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji je nad povprečjem EU, prav tako pa je nad povprečjem umrljivost zaradi alkohola.