Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20230311102908800

Prezgodnje puljenje zob sreda, 15. marec 2023 @ 05:02 CET Uporabnik: Sonce Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si Zaradi sodobne otroške hrane zrastejo večji sinusi in izrazitejše ličnice Zaradi dihanja skozi usta namesto skozi nos imamo mnogi krive zobe in čeljusti, deformirana usta, zakrnelost obraznih kosti … O tem je napisana zajetna knjiga Dihaj ameriškega raziskovalnega novinarja Jamesa Nestorja, ki nas prepričuje, naj bi večino časa dihali skozi nos. Temu pa močno pritrjuje tudi slovenski zobozdravnik Damir Škripec Larisseger, dr. dent. med. (zzadtermini@gmail.com) Otrokom in tudi odraslim ne le svetuje, marveč jih tudi opremlja s pripomočki in jim nudi trening za popravo deformacij. Z njim smo se pogovarjali v prostorih naravnega biološkega zobozdravstva ZZAD v Ljubljani. James Nestor v knjigi piše, da težavam z zobmi botruje tudi to, da ne žvečimo več dovolj trdne hrane, ampak industrijsko predelano hrano, in to že od dojenčkov naprej. Pred približno tristo leti je začela večina svetovnega prebivalstva trpeti zaradi krivih zob in težav z dihanjem. Usta so se skrčila, obrazi so postali bolj ploski, zamašili so se sinusi, povečal se je karies … Koliko teh težav opažate pri ljudeh,otrocih, ki pridejo k vam? Več kot devetdeset odstotkov otrok in odraslih potrebuje pomoč. Pravzaprav skoraj vsak ima izraženo vsaj eno razvojno nepravilnost obraza in čeljusti. Zelo malo jih je, ki ne bi imeli v ustih vsaj nekaj narobe. Katere so najpogostejše težave in kako si jih razlagate? Prvič, že naš govor je takšen, da zahteva, da se jezik spusti z neba, sama artikulacija ali oblikovanje glasov pa je pogosto napačno. Pigmejci denimo govorijo prek klikov in klekov, jezik imajo ves čas na nebu, med sporazumevanjem jim zato ni treba spustiti jezika in vdihniti za začetek govorjenja. Ves čas dihajo skozi nos, njihove dihalne poti so ves čas pretočne. Drugič, ko dojenček od sesanja preide na pitje iz stekleničke na cucelj - namesto da bi takoj po dojenju začel piti iz kozarca -, se mehanika požiranja spremeni. Pri sesanju dojenček jezik pritisne na bradavico in ju pritisne na nebo ali ob nebo, katerega tako stimulira, da se širi. Pri pitju iz stekleničke na cucelj pa začne sesati; torej uporablja mišice ustnic, da njihova sila deluje proti notranjosti. V bistvu stiska zgornjo in spodnjo čeljust; tako rezultanta sil deluje bolj navznoter kakor navzven. Verjetno najslabši dejavnik pa je dihanje na usta namesto na nos in nepopoln ustnični stik. To skoraj vedno spremlja tudi ustno smrčanje oziroma nočno hropenje ob dihanju na usta ter razvoj obstruktivne nočne apneje (začasne prekinitve dihanja), z vsemi neprijetnimi posledicami, ki sledijo. Razumeti pa je tudi treba, da se človek uči z opazovanjem; če starši dihajo na usta ali imajo izražene različne parafunkcije, to povzamejo tudi otroci - od načina dihanja do načina žvečenja in mehanike govora. Nepravilno požiranje je torej zelo močan vzrok razvoja nepravilnosti … Da. Položaj zob in oblika čeljustnic, zgornje in spodnje čeljusti, namreč sledi temu, kar delajo mišice - kje oziroma kakšno je mišično ravnovesje mimičnih in žvečnih mišic ter jezika. Pri sesanju iz stekleničke jezik leži na ustnem dnu, kar pomeni, da bo spodnja čeljust preveč razvita, zgornja čeljust pa se ne bo širila, dihalna pot je okrnjena. Danes ima najmanj 95 odstotkov otrok nerazvit skelet - bodisi premajhno zgornjo ali spodnjo čeljust ali pa nepravilno oblikovan zobni lok zgornje ali spodnje čeljusti. Ali uradna ortodontija to popravlja? Pogostokrat ugotovi, da je spodnja čeljust prevelika in predlaga puljenje zob, rezanje čeljusti in pomikanje nazaj … Ampak če se spodnja čeljust premakne nazaj, da se prilagodi zgornji, se dihalna pot še bolj zapre. Nosna votlina se ne bo razvila, bo premajhna in zožena, sinusi pa bodo povečani, ker se zgornja čeljust spusti navzdol, namesto da bi bila smer rasti proti naprej. Dejstvo je, da so imeli ljudje v preteklosti manjše sinuse, kakor jih imamo zdaj, in izrazitejše ličnice. Lobanjsko dno bo tudi višje, kar pomeni, da možgani ne bodo imeli dovolj prostora za razvoj, predvsem področje hipotalamusa in hipofize. To med drugim vpliva tudi na razvoj telesa in intelekta ter na mnoge funkcije, ki jih ta sistem uravnava. In če čeljustnici nista pravilno razviti oziroma če ugriz ni pravilno razvit, je napačna tudi drža, med drugim zaradi nepravilnega položaja in razmerij čeljustnic in čeljustnih sklepov. Tretji razlog za deformacijo pa je preveč pasirane hrane oziroma premalo trdne hrane že pri dojenčkih, zaradi česar se žvečne mišice ne razvijajo, obenem pa je zaradi slabše mineralne vsebnosti v teh živilih tudi skelet bolj podvržen raznim deformacijam. To je ugotovil že raziskovalec dr. Weston Price (1870-1948), kanadski zobozdravnik, ki je proučeval odnos med prehrano, zdravjem zob in telesnim zdravjem. Dr. Price je opazil, da so se deformacije zob in ustne votline pri domorodnih ljudstvih začele s širjenjem kolonij; kamor se je kolonija širila, tam je že prva generacija - staršev, ki so jedli zahodnjaško hrano - imela deformirane zobe in čeljusti. Že on je torej ugotovil, da je najboljša lokalno pridelana prehrana, ker je geografsko prilagojena. Najboljša je hrana, ki raste pri nas. Če ne raste pri nas, ni nujno dobra za nas. Naši predniki so jedli repo, zelje, ajdo, ovčetino … Krompir, koruza, banane in podobno so prišli k nam od drugod in niso hrana našega podnebja. Kakšno je pravilno dihanje? Mirno preponsko dihanje, na nos, neslišno ob vdihu in izdihu. Ustnice so v stiku, jezik pa je v celoti na nebu, prilepljen na nebo - kot kadar malo pogoltneš slino, da se naredi podtlak, ki jezik prisesa na nebo. Konica jezika je za zgornjimi zobmi, isto velja za sredino, kakor tudi za koren jezika. Koren jezika mora tudi biti na nebu, kot bi rekel črko G. Spodnja čeljust pa zaprta; torej zobje bi morali biti v stiku ali pa v pasivnem stiku. Zakaj tako? Ker je s tem bolj odprta dihalna pot. Nebo bi pravzaprav moralo biti plosko, v veliko primerih pa imamo visoko, tako imenovano »gotsko nebo«, kjer jezik sploh nima prostora, da bi sproščeno domoval na nebu. Tonus žvečnih mišic pa bi moral biti tolikšen, da drži spodnjo čeljust zaprto, da se ta ne odpre ali povesi ter tako dodatno ne zoži dihalne poti. Zaprta in rahlo naprej pomaknjena spodnja čeljust namreč zelo pripomore, da je dihalna pot primerno odprta oziroma prehodna. Vaše izkušnje? Tudi jaz sem prej dihal na usta. V prvi fazi, ko se popravljaš v primerni drži, se moraš čez dan velikokrat zavestno spomniti in preverjati, ali je jezik na nebu, ali so ustnice v stiku, ter seveda ustrezno popraviti. Nato se s časom vidi velik napredek, ko ob samopreverjanju ugotovimo, da imamo jezik na nebu, da so ustnice v stiku in da imamo spodnjo čeljust v ustreznem položaju. Ali je pravilen vdih v spodnji del pljuč s trebušno prepono ali v zgornji del pljuč, kot navadno dihamo? Vdih naj bo v trebuh v spodnje dele pljuč. To moramo sprva tudi kar nekaj časa zavestno delati … Da. Jaz sem imel srečo, da sem kot otrok hodil v glasbeno šolo, igral sem pozavno, tako da sem se naučil dihati s trebušno prepono. Potem sem treniral atletiko, met kladiva, kjer sem moral to tudi obvladati, še posebej pri dvigovanju uteži, kjer je zelo pomembna osredotočenost na prepono. Pljuča delimo na tretjine in najširša so v spodnjem, trebušnem delu. V zgornji tretjini, s katero veliko ljudi »navadno« diha, pa so najožja, torej zajamejo najmanj zraka. Čustva uravnavajo dihanje in obratno, dihanje uravnava čustva. Ko smo v paniki, v strahu, dihamo plitko z zgornjim delom pljuč - in obratno, če dihamo plitko z zgornjim delom, bomo v paniki in v stresu. S sproščenim preponskim dihanjem pa bomo tudi sami mirnejši in zbranejši. Kaj pa dihanje med športom? Dihanje na usta je manj učinkovito tudi pri športu. Trening bi moral biti takšen, da tečeš, dokler lahko med tekom dihaš na nos. Ko pa ne moreš več teči in dihati na nos, se ustavi, predihaj na nos in nato nadaljuj. S hitrim in plitkim dihanjem na usta se ne umiriš. Ali ste tako dihali tudi kot aktiven športnik? Ne, kje pa. Preponsko sem sicer dihal, ampak pretežno skozi usta, kar ni povsem pravilno. Sem pa zato sedaj toliko pozornejši na dihanje na nos ob rekreaciji, igranju košarke ali na sprehodih. Ali o dihanju, žvečenju … že poučujejo tudi na medicinski fakulteti ali to sodi v »alternativo«? Nekaj že učijo na fakulteti, a premalo glede na to, kaj vse že danes vemo o tem. Tega sem se naučil predvsem z neformalnim izobraževanjem zunaj okvirov uradnega zobozdravstva. S tem znanjem lahko pomagamo ljudem, da spremenijo svoje navade. Ozavestimo jih, da nekaj časa dihajo, žvečijo, požirajo in govorijo čisto drugače kot doslej. Po navadi delamo ljudje raje tako oziroma tisto, kar je lažje, preprosteje. Spreminjanje navad pa je zahtevno in terja čas, zato se s tem tudi ukvarja zelo malo zobozdravnikov in zdravnikov. Poleg tega so v ortodontiji v ospredje prišli fiksni aparati, ki premikajo zobe zavoljo lepega položaja in ne zaradi ugriza - oziroma manj zaradi funkcionalnosti in razumevanja, zakaj je sploh prišlo do napačnih položajev zob ali napačnega razvoja čeljusti. Zobe se da dokaj hitro premakniti, a se na žalost po končani ortodontski terapiji stanje (pre)pogosto ponovno poruši. Eden tistih, ki te stvari razumejo, je prof. dr. John Mew, ki je razvil vedo po imenu ortotropika. Po njem so poimenovane specifične vaje, znane tudi kot »mewing«. Tropos pomeni drža, v tem primeru pravilna oralna drža, ki usmerja rast čeljusti in obraza. Katere pripomočke in vaje svetujete otrokom in tudi odraslim? Silikonske zobne aparate Myobrace, ki upoštevajo vse izsledke ortotropike Johna Mewa. Gre za poravnavo zob z naravnim pristopom. Myobrace je miofunkcijski ortognatski pripomoček oziroma aparat. Ni ortodontski aparat, ker njegov namen ni premikanje zob, marveč primarno popravljanje drže in funkcije. Vključuje načela ortotropije in miofunkcijske ortodontije, po katerih so položajne nepravilnosti zob posledica razglašenega mišičnega ravnovesja med mimičnimi in žvečnimi mišicami ter jezikom. Do te razglašenosti pa pride zaradi napačne uporabe - funkcije »obrazne aparature«. Te funkcije so, kot smo že omenili, dihanje, požiranje, žvečenje in govor ali artikulacija glasov, lahko pa so priučene razvade oziroma kompenzacije, kot so grizenje ali sesanje ustnic ter škrtanje ali stiskanje zob. Kaj pomeni ortognatsko? Predpona orto - pomeni primerno, primeren položaj. Ortodontija se ukvarja s primernim položajem zob, ortognatija s primernim položajem čeljustnic, ortotropija pa s primerno držo, s katero dosežemo primeren položaj tako čeljustnic kakor tudi zob. Torej pri ortognatiji in ortotropiji zobje niti niso v ospredju; ti se pasivno oziroma posledično postavijo na svoje mesto, če se vsi prej našteti procesi harmonizirajo. To ni od danes do jutri, ampak je proces, dolgoročen načrt s stabilnim dolgoročnim rezultatom. Namreč, šele po dvajsetem letu starosti se vsi zobje, vključno z osmicami, modrostnimi zobmi, postavijo v zobno vrsto in takrat lahko rečemo, da je rast zob uspešno zaključena. Zato se terapija oziroma spremljanje rasti nikakor ne sme zaključiti v najstniških letih, še preden izrastejo vsi zobje. Kar je nekako še huje, pa je prezgodaj obsoditi zobe na puljenje; bodisi osmice, češ da v čeljusti ni ali ne bo dovolj prostora, ali pa ličnike, da se pripravi prostor za izrast ostalih zob. Je ta aparat različnih velikosti? Na voljo je v treh velikostih: majhni za otroke, srednji za najstnike in veliki za odrasle. Če ga pravilno uporabljamo, po programu, rezultati ne izostanejo. Vidni so že po dveh mesecih, ključno pa je sodelovanje staršev in otroka, brez tega ne gre. Na kaj točno aparat vpliva? Na to, da lažje popraviš razvade oziroma usvojiš nove navade dihanja skozi nos, popraviš položaj in funkcijo jezika, izuriš oralne mišice za pravilno delovanje. Aparat nič ne dela na silo, ne dela nobenih premikov, kot to na primer počnejo fiksni aparati ali pa nevidni (»clear aligner«) pripomočki. Kaj pa snemni aparati? Snemni aparat »Schwarzova plošča« uporabljamo pri večjih deformacijah; namenjen je širjenju skeleta, pripravljanju prostora za jezik, da bo lahko šel sploh na nebo. Pri nekaterih otrocih je nebo tako ozko, da jezik sploh ne more gor na nebo in je treba potem najprej razširiti nebo. Taki otroci ugotovijo, da lažje dihajo na usta. Ni pa pravilno lažje dihati na usta, ker se zaradi dihanja na usta začne razvijati cela kopica težav, deformacij. Čeljust se ne razvija pravilno, možgani se ne razvijajo pravilno, krvni plini so porušeni, razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom je porušeno. Schwarzovo ploščo nosite tudi sami. Zakaj? Se tudi v odrasli dobi še da popravljati deformacije čeljusti? Vsekakor. Naša telesa so zelo plastična in prilagodljiva. Pravzaprav se telo zelo hvaležno odzove in nam bo dolgo služilo, če ga ustrezno negujemo, z njim previdno rokujemo, pazimo na ustrezno držo, na prehrano. To je tudi globlji oziroma širši pomen besed joga ali pa higiena. V vaši ordinaciji Naravnega biološkega zobozdravstva izvajate tudi osnovni program za spreminjanje navad otrok in odraslih za pravilno dihanje skozi nos, popravljanje položaja in funkcije jezika, urjenje oralnih mišic za pravilno delovanje … Kako dolgo traja program? Šestnajst do osemnajst mesecev. Vključuje tri stopnje aparatov Myobrace in kontrolo z aktivno vadbo pod nadzorom Myobrace vaditelja enkrat mesečno. Na voljo so tudi dodatni termini za aktivno vadbo, ki so priporočljivi v zgodnji fazi. Koliko stane program? Priporočena cena predortodontskega oziroma miofunkcionalnega ortognatskega programa Myobrace, ki jo je postavil proizvajalec sistema, približno ustreza ceni ortodontskega pristopa s fiksnim aparatom, to je okoli tisoč petsto evrov za leto in pol terapije. Tatjana Svete Slika 1: Zobozdravnik Damir Škripec Larisseger, dr. dent. med., s silikonskim aparatom Myobrace za poravnavo zob z naravnim pristopom. V svoji ordinaciji ima poseben prostor za urjenje spreminjanja navad otrok in odraslih za pravilno dihanje skozi nos, popravljanja položaja in funkcije jezika ter treniranja oralnih mišic za pravilno delovanje. Foto: Nataša Čampelj Slika 2: Primer uporabe miofunkcijskega aparata Myobrace. Starši desetletnega dečka so bili zaskrbljeni zaradi sinove hude gneče v zgornji in spodnji čeljusti. Običajen nasvet bi bil počakati do najstniških let in mu namestiti zobni aparat. Namesto tega je deček popravil svoje slabe ustne navade z dveletnim zdravljenjem z Myobrace programom, ki mu je naravno zravnalo zobe in omogočilo, da so njegove čeljusti zrasle do svojega genetskega potenciala. Več primerov najdemo na Myobrace.com. Foto: Myobrace.com Komentarji (0) www.pozitivke.net