Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sreda, 12. december 2018 @ 13:50 CET
Uporabnik: Lucignolo
Staraš se počasi,
Kot vino, ki zori v sodu,
In je vsako leto bolj žlahtno,
Čudovita si kot stara oljka,
Katere gube poudarijo mogočen značaj,
Ki se skriva pod njenim lubjem,
Velikokrat spominjaš na morje,
Na trenutke si popolnoma mirna,
Popolnoma spokojna,
V naslednjem hipu kot nevihta,
Navihana in polna življenja,
Topla in prijetna,
Kot prvi ogenj, pred začetkom dolge zime.
torek, 11. december 2018 @ 13:40 CET
Uporabnik: Lucignolo
Ko pride večer,
In ostanem sam s sabo,
Misel ne preneha,
Občutek, da ne veš,
Kaj prihaja,
Nekaj v tebi ostane,
Tisto, kar nas na koncu stane,
Kar nam ne pusti,
In nas nenehno žalosti,
Včasih se napajaš ob morju,
Ko žarek sonca te boža,
Življenje nas včasih razdvoji,
ponedeljek, 10. december 2018 @ 20:04 CET
Uporabnik: Lucignolo
Stal sem sredi polja,
Na koncu jase,
In se oziral na pretekle čase,
Drevesa, na katera sem tako rad plezal,
In zaprašene ceste,
Dolge kilometre v iskanju sebe,
In bolj, ko sem sanjal,
Bolj sem se zavedal,
Da pogrešam, tiste trenutke,
Brez telefonov, nepotrebnih pogovorov,
In zlate tišine,
Prepotrebne miline,
ponedeljek, 10. december 2018 @ 08:00 CET
Uporabnik: Pozitivke
Le kam hitijo zdaj tisti mi stari časi,
utihnilo petja fantov v večer na vasi,
pastirice, pastirji so kot že v pozabi,
koline, žetev bil vsem praznik pravi.
Le redko na vasi v domačijah se prepeva,
naša domača pesem le še od tam odmeva,
rohnenje traktorjev, žag čez dan prevladuje,
še iz gozdov, dreves še se ptičje petje čuje.
sobota, 3. november 2018 @ 14:04 CET
Uporabnik: jože.k
Mi megla zastira pogled,
Kot da se pripravlja za spanje spet,
Narava kot pregrinjalo iz listja pripravlja,
Jesen se počasi a zanesljivo se poslavlja.
Iz dimnikov se že dim dviguje,
Ko domačin v vasi zmiguje,
Je dovolj kurjave razmišlja,
Zavel hladen veter pomišlja.
So kašče polne delo skrbnih rok,
Od jabolk krompirja, in dobrot,
Se zgoraj suši šunka za zimske dni,
Ko v kleti mošt se spreminja,
Še malo pa bo v sodih vina.
četrtek, 27. september 2018 @ 16:23 CEST
Uporabnik: Sonce
Tam zadaj za domačo hišo
se bohoti stara in visoka hruška.
Ob njej so trte iskale oporo v vejah
in sladki grozdi so vabili, da sežem po njih.
V kotu na koncu vrta
so se bahavo razrasle koprive,
ki so zgodaj spomladi še dišale
v domačem loncu.
Na drugi strani vrta so kokoši
že tisočkrat prebrskale sleherno ped zemlje.
Butare, ki jih je stara mati pripravljala vse poletje
so segale vse do roba strehe drvarnice.
ponedeljek, 10. september 2018 @ 11:26 CEST
Uporabnik: Sonce
Kot pajčolan jeseni je prekrila trate,
rosa, meglena jutra prišla so k nam v svate,
dan krajši, sonce kakor da je obnemoglo,
na trenutke kot da prinaša v nas tesnobo.
V tisočero barv jesen listje obarva, spremeni,
s preprogo trate, steze, vse nas obdari,
da prijeten bo spomin na trud, žuljave roke,
če polne bodo kašče, spet zidanice zažive.
četrtek, 9. avgust 2018 @ 12:18 CEST
Uporabnik: Sonce
Ne bodi žalostna, draga sestrica.
Saj nisem sam, z menoj je tudi mama.
In nisi sama niti ti, saj si v srcu z nama.
Pride čas, ki nam odnese drage in pušča le spomine.
A lep spomin nikdar ne mine.
V srcu kakor drobna iskra tli
in zažari, da nam prežene vse temačne dni.
torek, 7. avgust 2018 @ 18:19 CEST
Uporabnik: Desiree
*
Bratu v slovo
Brat moj dragi,
zame bil si vedno Brenk.
Ko bila sem majhna,
učil si mnogih me stvari
in marsikaj spoznala sem zato,
ker si mi pokazal ti.
Nekoč si mi kačo majhno
na skrivaj v žep položil.
Ko sem jo izvlekla,
sem zakričala,
ti pa le po tiho rekel,
pa ja ne boš skakala,
saj sem ti slepca le privlekel.
nedelja, 22. julij 2018 @ 14:02 CEST
Uporabnik: Desiree
*
S poezijo v srcu, ki ne vene,
Lahko prenašamo življenja prozo.
Zapoj si pesem, ko bi hrulo od groze
Ob spoznanju, da je kruh tvoj kamen,
Da ti briga sile tvoje žre kot plamen,
Da pod pezo omaguješ, ki hudo te tlači
In misliš, da poti naprej ni in ne steze.
S poezijo v srcu, ki ne vene,
lahko prenašamo življenja prozo.
Trdno stoj in nikdar, nikjer ne kloni,
z zavestjo, da ob bok stojim ti vedno,
ne samo za Božič poezijo vedro
-(ki duha krepi in misel sladi)-
temveč za življenje vse ti jo poklonim.