Je pesem tista ki nas razveseli,
Druži skozi življenje vse dni,
Morda smo spoznali v njej sebe,
Začutili njen dih ki seže v srce.

Nas spomni mladosti, rož na trati,
Cvetočih vrtnic tamkaj na vasi,
Objema ko srce srcu je spregovorilo,
Pod zvezdnim nebom se je zgodilo.

In pesem je družila, odmevala naokrog,
Opevala takrat nešteto je lepot,
A vselej v verze vtkana ljubezen, verzi,
Ki jim prisluhnemo v noč, v sanjah.

Naj pesem druži nas le razveseljuje,
V srcu nas vselej pomlajuje,
Kot čaroben makov cvet,
Tam na jasi z njim metuljev let.

jože.k