Žena je prišla iz hiše in videla tri stare može z dolgimi sivimi bradami sedeti na njenem dvorišču. Ni jih prepoznala. Rekla je: "Mislim, da vas ne poznam, vendar morate biti lačni. Vstopite prosim in kaj pojejte." "Je mož doma?", so vprašali. "Ne", je odgovorila. "Je zunaj."

"Potem ne moremo vstopiti", so odgovorili. Zvečer, ko je mož prišel domov, mu je povedala, kaj se je zgodilo."Pojdi, povej jim, da sem doma in jih povabi noter!" Žena je res šla in može povabila, naj vstopijo. "Ne moremo vstopiti v hišo skupaj," so odgovorili.

Iskanje Božje hiše

Zberi ves pogum in skoči. Še vedno boš obstajal, toda na tako nov način, da ga ne boš mogel povezati s starim. Popolnoma druga pot. Stara je bila tako ozka, tako majhna, tako nepomembna, in nova je tako prostrana. Iz male rosne kaplje postaneš oceanska.

A še rosna kaplja, preden zdrsne z lotosa, zatrepeta za trenutek, se poskuša obdržati še malo dlje, saj vidi ocean... enkrat ko bo padla z lotosovega lista bo izginila. Ja, na nek način je ne bo več, kot rosna kaplja bo izginila. Toda to ni izguba. Ocean bo. Toda vsi oceani so omejeni. Le ocean eksistence je neomejen.

Dokončen in neizrazljiv

Stanje ne-uma je stanje božanskosti. Bog ni misel, temveč izkušnja ne-razmišljanja. Ni prisotnost v umu; je eksplozija, ko je um ne-prisoten. Ni objekt, ki bi ga lahko videl, je sama sposobnost gledanja. Ni viden, temveč videc. Ni kot oblaki, ki so se zbrali na nebu, temveč nebo, ko na njem ni oblakov. Je zgolj nebo.

Ko zavest ne gre navzven k objektu, ko ni tam ničesar kar bi videl, nič na kar bi mislil, ko je vsenaokrog le praznina, padeš vase. Nikamor več ni za iti – človek počiva v svojem viru, in ta vir je bog.

Naj bodo tvoja dejanja živa, spontana. Naj tvoja zavestnost določi način tvojega življenja, tvoj življenjski stil. Nikomur ne dovoli odločati namesto tebe. To je greh, dovoliti komurkoli drugemu odločati za tebe.

Zakaj je greh? – ker nikoli ne boš prisoten v odločitvi. Ostala bo fikcija, hinavščina bo. Nikogar ne sprašuj, kako naj moliš. Naj trenutek odloči, naj bo trenutek odločilen in resnica trenutka naj bo tvoja molitev. In enkrat, ko dovoliš da te prevzame resnica trenutka, boš začel rasti in spoznal boš neverjetno lepoto molitve. Stopil boš na pot.

Znana zgodba govori o Mojzesu, ki je na poti skozi gozd videl moža v molitvi. Mož je izrekal takšne absurdne stvari, da se je Mojzes moral ustaviti. To, kar je človek govoril, je bilo tako običajno, je bila skrunitev.

• Dva človeka, da, dva večna prijatelja, ves čas dajeta, nič ne jemljeta. Za to ni primerjave, ob tem se vse v naravi ustavi in zapoje. (Elizabeth Jennings)

• Prijateljstvo! Skrivnostni cement duše! Sladkost življenja! (Robert Blair)

• Prijateljstvo je drevo, ki ponuja zavetje. (Samuel Taylor Coleridge)

• Plamen izžareva toplino in svetlobo tako kot prijatelj. Ko ga zagledam, občutim globoko v sebi radost, kot utrujeni popotnik, ki je končno našel pravo pot. (G. Laenen)

Zakaj Buda čaka na nebeških vratih

Karkoli delaš, delaj z globoko pozornostjo; tedaj bodo tudi male stvari postale svete. Tedaj bo celo kuhanje in čiščenje postalo sveto; bo postalo čaščenje. Ni vprašanje tega, kar delaš, je vprašanje tega, kako delaš. Lahko čistiš tla kot robot, mehanična stvar; moraš jih pomiti, torej jih pomivaš – toda spregledal si nekaj čudovitega. Čiščenje tal bi lahko bilo veliko doživetje – in zamudil si ga; tla so čista, toda nekaj, kar bi se lahko zgodilo v tebi, se ni zgodilo. Če bi bil zavesten, pozoren, bi se globoko čiščenje zgodilo ne le tlom temveč tudi tebi.

Čisti tla s polno zavestjo, z žarom zavesti. Delaj ali sedi ali hodi, toda ena stvar naj bo neprekinjena; naj bo več in več trenutkov tvojega življenja ožarjenih z zavestjo. Naj plamen zavesti gori v vsakem trenutku, v vsaki dejavnosti. Nakopičena posledica tega je, kar pomeni razsvetljenje. Nakopičen efekt vseh teh trenutkov, vseh teh malih plamenov skupaj, postane velik vir luči.

Obstajajo srečanja, ki se morajo zgoditi.
Gre za srečanje dveh ljudi,
katerih duši vibrirata v harmoniji.

Srečanja na ravni duše z nas odkrivajo
premnoge tančice, ki nam preprečujejo
uvid v našo pravo resničnost.

TAKŠNA SREČANJA
PREMAKNEJO V NAS
CELE SVETOVE.

Sporočilo 50  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Ko vam postanejo stvari čisto jasne,
postanete nadvse brezskrbni, kajti spoznate
vso preprostost življenja, takšnega, kot je ...

KO VAM POSTANE ČISTO JASNO -
NENADOMA SPOZNATE,
DA JE NAMEN ŽIVLJENJA - ŽIVLJENJE,
PRELIVAJOČE SE V VSEH ODTENKIH.

Sporočilo 49  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Vaših nalog ni nikoli konca.
Vedno se vam bodo odpirale nove poti,
razgrinjajoče se v vašem življenju -
bodisi kot nova znanstva, delo, študij,
potovanja, selitve ...

ODLOČAJTE SE SAMO ZA TISTO,
KAR VAS RESNIČNO VESELI.

Sporočilo 48  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel  
Narisala: Saša Kelc

Mačeha v kraljevem vrtu

Ne moreš izboljšati samega sebe. Ne pravim, da se izboljšanje ne more zgoditi - zapomni si – toda ti sam ne moreš izboljšati samega sebe. Šele ko se nehaš izboljševati, te izboljša življenje. Šele v tem počitku, v tem sprejemanju, te življenje poboža, začne življenje teči skozi tebe. Nihče drug še nikoli ni bil kot ti in nihče drug nikoli več ne bo kot si ti; si enostavno unikaten, neprimerljiv.

Sprejmi to dejstvo, ljubi in praznuj ga – in v tem velikem praznovanju boš začel videti tudi unikatnost drugih, neprimerljivo lepoto drugih.

Vsako bitje ima svoj namen in smisel.
Ni mu ga treba šele najti,
ni treba razpravljati o njem.

BITI JE TREBA.

Sporočilo 47  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Harmonija zunaj in znotraj

Živimo kot da smo otoki in to je vir vse naše bridkosti. Stoletja se človek trudi živeti neodvisno od eksistence – a že po sami naravi stvari to ni možno. Človek ne more biti niti odvisen, niti neodvisen. Eksistenca je stanje soodvisnosti: vse je odvisno od vsega drugega. Nobene hierarhije ni, nihče ni nižji, nihče ni višji. Eksistenca je sobivanje, večno ljubezensko razmerje.

Toda ideja, da mora biti človek višji, superiornejši, poseben, ustvarja težave. Človek bi moral izginiti, človek bi se moral razpustiti v celotnost vsega. Kajti šele ko odvržemo vse omejitve, se zgodi sobivanje in to sobivanje je sveto. Biti eno z vsem je vse. To je najgloblje jedro religioznosti.

Ne vzemite vseh bolečin zares.
Morda so le del vaše poti.

BISTVO JE VČASIH ZAPRTO
POD NAJTEŽJIMI SKALAMI,
KI JIH JE POTREBNO PREMAKNITI.
IN TO BOLI.

Sporočilo 46  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Pesem, ki si jo včeraj napisal, je kakor allegro andante za moje srce, je kakor kakšna sinestezija. Položila sem jo na posebno mesto v duši. Ta psihološki pojav je zmogel zaznati in razumeti samo pesnik Baudelaire.

Saj veš, da videti zvoke pesmi zmorejo samo posebni ljudje, ki jih evocirajo posebna vzvišena ljubezenska čustva. Koliko slikovitosti je zmogla tvoja domišljija, da si najina čustva umestil v tako čudovit pesniški okvir. Ustvaril si dva spomina dogajanja. Enega na pasu doživeto – spomin, drugega na pasu hrepenenje iz spomina.

Odslikave svoje duše smo.
V naših očeh je skrita prava slika o nas.
V globini našega srca je naše pravo čutenje.
Če bi se prepoznavali po teh značilnostih,
bi lahko medsebojno tkali odnose,
ki bi nas resnično izpolnjevali. 

SLEDITE SVOJEMU NOTRANJEMU OBRAZU.
PRIPELJAL VAS BO DO OBRAZOV SOLJUDI,
S KATERIMI BOSTE LAHKO DELOVALI IN
ŽIVELI V RESNIČNI HARMONIJI.

Sporočilo 45  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Človek je lep zaradi tega, KAR IZŽAREVA.
Lepota ni nikoli odvisna od zunanjosti;
lepota je sij, ki ga prinašaš iz notranjosti.

Prava lepota je postala na svetu brezvredna.
Vse, kar je resnično, je postalo brezvredno.
ZATO SI LJUDJE KUPUJEJO LEPOTO OD ZUNAJ.

A NOTRANJE PRAZNOSTI
NE NADOMESTI BLIŠČ REČI,
NAGNETENIH OKOLI NAS.

Sporočilo 44  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Parabola o želje-izpolnjujočem drevesu

Mislec je kreativen s svojimi mislimi – to je ena najbolj bistvenih resnic, ki jih moramo razumeti. Vse, kar doživljaš, je tvoja kreacija. Najprej jo kreiraš, potem jo doživiš in potem si ujet v doživetju – ker ne veš, da je vir vsega, kar obstaja, v tebi.

Nekoč je popotnik po naključju zašel in se znašel v raju. V indijskem konceptu raja rastejo tam želje-izpolnjujoča drevesa, kalpatarus. Samo sedeš pod njega, si zaželiš karkoli in nemudoma se ti izpolni – nobenega razmika ni med željo in njeno izpolnitvijo. Pomisliš in nemudoma postane stvar; misel se realizira avtomatično. Ti kalpaturi niso nič drugega kot simboli za um. Um je kreativen, kreativen v mislih.

Vsakdo ima nekaj,
s čimer prihaja do sebe
in s čimer daje.

NI VEČJEGA SMISLA OD DAJANJA TEGA,
KAR JE NAJBOLJ TVOJE.
NI VEČJEGA ZADOVOLJSTVA OD TEGA,
KO S TISTIM, KAR DAJEŠ,
PRIŽIGAŠ ISKRE V OČEH SOLJUDI
IN SI ODPIRAŠ SRCE.

Sporočilo 43  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Nekje je živel bogat trgovec, ki je imel štiri žene. Najraje je imel četrto ženo, ki jo je krasil z bogatimi haljami in z njo ljubeznivo ravnal. Zanjo je dobro skrbel in ji je nudil le najboljše.

Tudi tretjo ženo je imel zelo rad. Nanjo je bil zelo ponosen in se je z njo vedno bahal pred prijatelji. Trgovec je bil vedno v skrbeh, da bo pobegnila s kom drugim.

Rad je imel tudi drugo ženo. Bila je zelo obzirna oseba, vedno potrpežljiva in v bistvu je bila trgovčeva zaupnica. Kadarkoli se je trgovec ubadal s kakšnimi problemi, se je vedno obrnil na svojo drugo ženo in ona mu je vedno pomagala skozi težke čase.

Svet in človek sta eno.
Vzajemno vibrirata drug z drugim.
Ljudje se, nezavedajoč tega večnega dejstva,
distancirate od svojega naravnega okolja in sobitij.

Tako povzročate disharmonijo v sebi in okolici.

VEDITE: ENO STE Z VSEM.
NIKOLI NISTE LOČENI OD TEGA.

Sporočilo 42  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc