Minute so biseri nanizani na niti življenje, ki tiho drsijo skozi čas. Biser ni enak biseru tako kot zdajšnja minuta ni več prejšnja, ker vsebuje že svežo in novo modrost, ki je in ni enaka prejšnji.

Mula Nasredin je enkraten šaljivec na svoj račun. Njegove dogodivščine nas enako spravijo v neustavljivi smeh, in v globoko razmišljanje o smislu tega kar nam življenje iz minute v minuto napleta.

Privoščimo si minuto in se poglobimo v Nasredinovo zgodbo.

Pridem iz kraja kjer domuje meddih,
z rojstvom se vdihnem na svet,
z izdihom iz njega odidem,
se vrnem v meddih.

S čolnom komunikacij dosegam celine ljudi,
čeprav viharji trgajo spone vezem,
upanjem jadra, vnašajo strah in pogum,
me stanovitnosti kompas vodi v pravo smer.

Valovi na obali miru,
se penijo
in razblinjajo nemir.

Ne presojaj, kajti sanje drugih niso tvoj mar.
V tem, ko presojaš druge o svojem prav si
daleč stran od svojih srečnih sanj.

Zamudil si skok v Zlato kočijo, ki je ravnokar
šla mimo tebe.

Dopusti drugim njihove sanje naj so kakršne koli
že so. Vso svojo pozornost usmeri v to kar si
sam najbolj želiš.

Neta

Pred mnogimi leti, v srednjem veku, so svetovalci silili papeža, naj izžene Jude iz Rima. Neprimerno je, so rekli, da bi ti ljudje mirno živeli v središču katolicizma. Sestavili in razglasili so odlok o izgonu, v veliko osuplost Judov, ki so vedeli, da bi kje drugje, kamor bi šli, še slabše ravnali z njimi kot v Rimu.

Zato so se potegovali pri papežu, da bi še enkrat pretehtal odlok. Papež, pravičen mož, jim je dal pošten predlog: Judje naj med seboj določijo nekoga, ki bo z njim debatiral s pantomimo. Če bo njihov predstavnik zmagal, bodo Judje lahko ostali.

Slava ni nikoli jasna in je ni mogoče vnaprej
predvideti ali natančno opisati v njeni resnični podobi.
Slava je poveličevanje dejstev in
se rezlikuje v marsičem od resnice.

Voščilo

Rojstni dan kot svetilnik duše
mežika v pristanu tvojega življenja.
Naj ti na gladino vsakega dne in v dihanj globino
prinaša z utripi srca
mir, zdravje in božjo bližino.

Svit Valovnik

Rojstni dnevi svetilnikov duš
mežikajo v pristanih, plitvinah, čereh,
v nestalna občutja in v dihanj globine
utripajo smer, zdravje in mir.

Vsak ima pravico sprejemati ali zavračati
določeno vrednotenje,
vendar s tem še nima pravice
sklicevati se na ocene in kritike iz preteklosti.

Uspeh in neuspeh, zadvoljstvo in nezadovoljstvo so rezultat vaših navad,
spontanih načinov, po katerih se odzivate na dogajanje okrog sebe.
Sprminjaje navad, ki niso več v skladu z vašimi višjimi nameni,
je ena najtežih stvari, ki jih boste kdaj koli naredili.

Obenem je to najpomembnejše za kvaliteto vašega življenja.
Toda če še niste dosegli ravni odličnosti ali popolnosti,
živite danes z navdami, ki jih morata zavreči, če se mislite premkniti naprej.

Iz lija minevanj drsi čas,
izdih peska skozi grlo curlja,
na dno se izteče meddih v onkraj,
ko uro hoté obrnem nazaj,
se pesek z vdihom trklja.

Srečal sem starca.
"Ali imaš čas?" sem vprašal. "Rad bi te nekaj vprašal."
Starec se nasmehne:  "Časa imam dovolj. Kaj pa te zanima?"
"Dolgo si že na svetu. Kaj te je v tem času presenečalo pri ljudeh?"

Starec odgovori:
"Naveličajo se otroštva in si želijo odrasti, nato pa si spet želijo postati otroci. Izgubijo zdravje zaradi naprezanja po čim večjem zaslužku, nato pa ta denar zapravijo, da bi si povrnili zdravje. Medtem ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti, pozabijo na sedanjost, tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti. Živijo, kot da ne bodo umrli, in umrejo, kot da niso nikdar živeli..."

Človek zazna, da se mu približuje smrt na svojstven način. Ponudi mu bolezen, nesrečo, vojno ali lakoto.
*
Cvetoč park je poln življenja, ki mu ga daje življenje.
*
Človek šele v stiski spozna naklonjenost, toplino, dobroto in potrpežljivost sočloveka. Ampak izključno pozitivnega človeka.
*
Od veliko prebranega lahko notranje obogatimo. S ščepcem zavedanja.
*
Pravi petelin kikirika samo na svojem dvorišču.
*
Odkar se ukvarjam z besedoslovjem, ga več prihaja, kakor odhaja.
*
Da bi zaužili mir v svetu, ustavili lakoto, bolezni in revščino, je skrajni čas, da uredimo svoje misli.

Hvali soljudi,
čeprav so graje vredni,
ker v njih nagovarjaš pozitivno,
ti bodo celo nasprotniki hvaležni.

Človek je ustvarjen tako,
da sam sebi ne more
gledati v oči in ne v obraz.
Potrebujem tebe, da lahko
uzrem sebe.
Jaz sem drugi ti.

Neta

So ljudje, ki se grizejo brez zob,
ki osvajajo vrhove brez nog,
ki slikajo z usti, ker nimajo rok.

Kulturo prijateljstva zaliva dež rastí,
pleve se ga brez sovraštva,
sonce, pa ga žene kvišku.

Domišljaš si, da lahko vesolje vzameš v dlan
in ga narediš popolnega?
Dvomim, da ti bo uspelo.

Vesolje je sveto.
Ne moreš ga narediti bolj popolnega.
Če ga želiš spreminjati, ga boš uničil.
Če ga želiš trdno držati, te bo spodneslo.

Tako gredo stvari včasih naprej, včasih nazaj;
včasih se diha težko, včasih brez težav;
in si močan in si šibak;
včasih poletiš navzgor, včasih zdrkneš navzdol.

Tisti, ki so na duhovni poti,
se družijo s sebi enakimi glede na duhovno bogastvo,
ostali se družijo s sebi enakimi glede na materialno bogastvo.

Svetloba narave ne laže,
toda teoretiki so to zopet obrnili proti naravi.
Če je človek zmeden, zmede tudi luč narave.
Poiščite najprej kraljestvo resnice,
tako boste storili več,
kot se je sploh dogodilo na Zemlji.
Ne dvomite nikoli v Boga, našega največjega zdravnika.
Ljubimo njega in svojega bližnjega in priskrbel nam bo vse,
kar potrebujemo.
Če smo prazni in pozabimo na ljubezen,
nam bo vzeto to, kar smo verjeli, da imamo.

Paracelsus

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: "Zakaj ljudje kričijo, kadar so jezni?"
Učenci so razmišljali nekaj časa: "Zato ker izgubimo potrpljenje", je odgovoril eden izmed njih, "Zato kričimo."
"Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe?" je vprašal učitelj, "Ali ni mogoče govoriti potihem - nalahno? Zakaj kričiš, kadar si jezen?"

Učenci so navedli še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja. Končno je razložil: "Kadar sta dve osebi sprti in jezni, se njuni srci zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik preseže razdaljo in se lahko slišata. Čimbolj sta jezna, glasneje morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika."