Pred mnogimi leti, v srednjem veku, so svetovalci silili papeža, naj izžene Jude iz Rima. Neprimerno je, so rekli, da bi ti ljudje mirno živeli v središču katolicizma. Sestavili in razglasili so odlok o izgonu, v veliko osuplost Judov, ki so vedeli, da bi kje drugje, kamor bi šli, še slabše ravnali z njimi kot v Rimu.

Zato so se potegovali pri papežu, da bi še enkrat pretehtal odlok. Papež, pravičen mož, jim je dal pošten predlog: Judje naj med seboj določijo nekoga, ki bo z njim debatiral s pantomimo. Če bo njihov predstavnik zmagal, bodo Judje lahko ostali.

Judje so se sestali, da bi pretehtali predlog. Odkloniti ga bi pomenilo izgon iz Rima. Sprejeti ga bi pomenilo tvegati gotov poraz, kajti kdo bi lahko zmagal v debati, v kateri je papež oboje, soudeleženec in sodnik? Vendar ni preostalo nič drugega, kot da sprejmejo. Bilo je samo nemogoče najti nekoga, ki bi kot prostovoljec prevzel nalogo debatiranja s papežem. Breme, imeti na ramenih usodo Judov, je bilo pretežko,da bi ga lahko kdo nosil.

Ko je hišnik v sinagogi slišal, kaj se dogaja, je prišel pred velikega rabina in se prostovoljno ponudil, da bo zastopal svoje ljudstvo v debati. "Hišnik?" so rekli drugi rabini, ki so slišali o tem. "Nemogoče!"

"Dobro," je rekel veliki rabin, "nihče od nas ni pripravljen tega storiti. Torej bo hišnik ali pa ne bo debate." Tako so hišnika določili za debato s papežem, ker ni bilo drugega.

Ko je napočil veliki dan, je papež sedel na prestolu na trgu sv.Petra, obdan s kardinali, veliko množico škofov, duhovnikov in vernikov. Potem je prispela majhna judovska delegacija v črnih oblekah in z bujnimi bradami, s hišnikom v sredi.

Papež se je obrnil k hišniku in debata se je začela. Papež je svečano dvignil prst in sledil z njim preko neba. Hišnik je takoj energično pokazal na zemljo. Papež je bil videti nekoliko osupel. Še bolj dostojanstveno je spet dvignil prst in ga trdno držal hišniku pred obraz. Hišnik je nato dvignil tri prste in jih držal prav tako trdno pred papežem, ki je bil videti presenečen nad to gesto. Potem je papež segel z roko v svoja oblačila in vzel iz žepa jabolko. Nato je hišnik segel z roko v svojo papirnato torbo in vzel ven tanek košček opresnega kruha. Tedaj je Papež z močnim glasom razglasil: "Judovski zastopnik je v debati zmagal. Odlok o izgonu je s tem preklican."

Judovski voditelji so obkolili hišnika in ga odpeljali stran. Kardinali so se osupli gnetli okrog papeža. "Kaj se je zgodilo, vaša svetost ? " so spraševali. "Nemogoče je bilo slediti hitrim udarcem in odbijanju udarcev v debati." Papež si je obrisal pot s čela in rekel: "Ta mož je odličen teolog, mojster v debati. Za začetek sem z roko pokazal po nebu,da bi s tem namignil, da pripada vse vesolje bogu. On pa je s prstom pokazal navzdol, da bi me opomnil, da je tudi mesto, imenovano pekel, kjer je hudič glavni vladar. Potem sem dvignil prst, da bi povedal, da je Bog eden. Predstavljajte si moj šok, ko je on dvignil tri prste, da bi pokazal, da se ta edini Bog kaže enako v treh osebah, s čimer se je priključil našemu nauku o sv. Trojici. Ko sem videl, da je nemogoče premagati tega teološkega genija, sem končno preusmeril debato na drugo področje. Vzel sem ven jabolko, da bi pokazal, da je po nekaterih novomodnih teorijah zemlja okrogla. On pa je takoj potegnil ven košček nekvašenega kruha, da bi me opomnil, da je zemlja po svetem pismu ploska. Ni mi preostalo nič drugega, kot da mu priznam zmago."

Medtem so Judje prišli v sinagogo. " Kaj se je zgodilo ?" so začudeni vprašali hišnika. Hišnik je bil ogorčen: "Bile so same neumnosti," je rekel. "Najprej je papež zamahnil z roko, kot da bi Judom rekel da morajo ven iz Rima. Jaz pa sem pokazal navzdol, da bi mu tako razložil, da se ne bomo premaknili. Potem je s prstom pokazal name, kot da bi hotel reči, "Ne bodi nesramen z menoj." Jaz pa sem dvignil tri prste, da bi mu dal razumeti, da on trikrat tako nesramno ravna z nami, ko nam samovoljno zapoveduje zapustiti Rim. Kaj je naredil potem ? Vzel je ven svojo malico. Torej sem vzel še jaz svojo."

Anthony de Mello