Življenje, iz tako čistega pristnega in točnega spoznanje Boga,
da ničesar in nobene danosti ne uporabimo narobe.

Nova definicija ljubezni;
Ljubezen je deljenje
tvojega notranjega miru.

Stoyan Svet

Raziskoval je ljubezen veliko let.

Naredil je mnoga predavanja o čustvih so-življenju in tudi med ljudmi imel zelo dobre odnose, in jim veliko povedal o ljubezni.

Vendar ko je nekega dne pogledal nazaj svoje življenje je videl, da čeprav ga je delo na nek način osrečevalo, zraven tega ni bil srečen.

Tako je nekega dne srečal zelo modrega človeka in mu je opisal svoje življenje, ter mu priznal, da ni resnično srečen.

"Pojma nimam čemu služijo leta izkušenj in dobrih namenov, ko pa človekova modrost ne seže v kozmična dogajanja izven naših omejenih prepričanj o pomembnosti človeške vrste, ki je že v svojem spočetju dana v upravljanje omejenemu osebku in to brez najmanjšega upanja za drugačnost dojemanja našega univerzuma.

In ker se zavedam, da sem samo človek, mi ne ostane kaj več od upanja, da se moje iluzije združijo s kozmičnimi ideali in da končno zaživim popolno temo, ki je nasprotje vaše edine luči.

Pa ostanite še naprej zvesti svojim svetlim sanjam, v nenehnem iskanju lastne sence, tam daleč onstran dolgega predora, tik pred vašo zadnjo mislijo.

Moje rojstvo ni dalo vesolju najmanjše koristi.
Moja smrt ne bo vzela ničesar njegovemu neizmerju
in ničesar njegovemu sijaju.
Nihče mi nikoli ni mogel povedati,
zakaj sem prišel,
in nihče, zakaj bom odšel...

(Omar Hajam, 1048-1131)

Brez samospoznanja
je Bog zgolj fantazija.

Stoyan Svet

Neki deček je na vrtu opazil gosenico, ki se je zelo mučila. Ovita je bila v zapredek in se je močno naprezala, da bi se osvobodila. Nikakor se ji ni uspelo prebiti ven, vendar ni in ni odnehala. Deček je iz usmiljenja stekel v hišo po škarje, potem pa počasi in previdno prerezal zapredek ter osvobodil gosenico.

In kaj je videl, ko je prerezal zapredek? Videl je krila, ki so se ji razvijala, da bi lahko postala metulj. Ker pa ji je prekmalu prerezal zapredek, so bila krila zelo šibka, zato niso vzdržala njene teže in ni mogla leteti.

Če pogledamo Božjo vsemogočnosti, pride do uganke. Torej Božja vsemogočnost je, vendar take, ki jo hoče človek po napačnem ravnanju ni.

Koncepta da Bog ne potrebuje nič ali pa da nas potrebuje, sta brez razumevanja samo miselna vzorca. Res je tudi da človek dostikrat uporabi to neodvisnost ali pa odvisnost, jo predstavi in dela kar hoče, češ ne more se zgoditi nič slabega, za vse je poskrbljeno. Torej, da se oba koncepta dasta zelo zvito izkoristiti v sebične namene.

Če zlorabimo počelo neodvisnosti ali pa počelo odvisnosti je isti rezultat.

Je srce plemenito malo ali veliko?
Mer je veliko, a nobena ne izmeri,
srce čudovito,
v ljubezni odkrito.

Kot je velik človek poklican k spoznanju svoje majhnosti,
je njegovo majhno srce poklicano, za mu od Boga dana, velika in ljubeča dela.

Spodnji pogovor je zelo podoben našim medsebojnim pogovorom:

Dva otroka v trebuhu se pogovarjata:
- A verjameš v življenje po rojstvu?
- Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
- To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno življenje izgledalo?
- Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila in jedla z lastnimi usti.

- To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.
- Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
- Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča.

Če ste človek, ki ste doživeli težke trenutke v življenju, in ne morete drugače, kot da ste pod vplivom tega kaj se je zgodilo, nekaj enostavnih nasvetov.

Največkrat se nam dogaja, da nas grenki spomini in dogodki ločujejo od bivanja v zdaj, v vsej poštenosti živosti in dobroti, česar si želi in je vreden vsak še vsaj količkaj zdrav človek.

Preteklosti ne morete spremeniti, odnos do preteklosti pa lahko.

Ko nas nekoč ne bo več na zemlji
bo svet ostal svet,
ko se za nami izgubi vsaka sled in glas -
bo svet ostal svet.
Tudi preden smo mi bili,
je svet bil svet,
tudi ko nam odbije zadnja ura -
bo svet ostal svet.

(Omer Hajam, perzijski pesnik, 1048 - 1131)

Edino z uporabljenim resničnim spoznanjem,
smo močnejši od težav.