Ko se dokopljemo do velikih resnic,
je važno,
kako in zakaj jih potem uporabimo.

Trnova je pot tistih,
ki globoko v sebi čutijo,
da morajo osrečevati druge.

Obljube, zaveze, pogodbe
in podobne zgodbe potrjujejo tudi notarji.

Koliko naših obljub in razlag
pa potrjuje tudi božja pravičnost?!

Nanjo naj bi najprej pomislili, pretehtali
in se jih potem tudi držali -
in življenje bo teklo v pravo smer.

To zgodbo poznamo skoraj vsi.

Nek kralj je menil, da so stari ljudje nepotrebni, ter da so breme za kraljestvo, da je treba vsem preden ostarijo odvzeti življenje, kakor je tudi on sam naredil s svojim očetom in materjo.

Kdo je ta kralj?

Ta kralj je naš lažni jaz, ki hoče vsemu vladati ob tem, ko misli, da vse ve in vse zna, v resnici pa nič bistvenega ne ve in ne zna, v njem je srce, ki ga ne navdihuje več Mati - ki je ljubezen - in glava -, ki je ne vodi več tega modrost, Oče.

Zanimati bi te morali samo dve vrsti ljudi;
tisti, ki bi radi bili bližje njihovemu srcu,
in tisti, ki so bližje njihovim srcem kot ti sam(a).

Stoyan Svet

Velikokrat mislimo, kako je pomembno zunanje znanje.
Ne in stokrat ne, pomembno je kaj je v nas.
Pijača in hrana sta dobri le,
če so v njiju v vsej resničnosti,
dobre zdrave in harmonične stvari,
ki so bile potem zvarjene na izvirnem ognju,
brezpogojne Božje ljubezni.
Le to je tista notranja vednost,
ki obrodi dobre sadove,
ne pa, če na zunanji,
nalepki - nečesa -, le nekaj lepega piše.

Razumen človek odprtega srca,
kateri slogan ti je bliže?

"Uživanje mesa je zdravo"
ali
"Z uživanjem živalskih trupel
ljudje sami postajamo trupla."

Kolikokrat so se vaši predhodniki v mikrokozmosu,
zavedali strašne resnice padlega sveta,
a niso mogli narediti glede tega nič.

Ali veste spomnite se,
kolikokrat ste se v preteklosti tudi vi zavedali,
strašne resnice tega sveta,
a niste mogli narediti nič.

No zdaj lahko kaj storite!

Ali boste z vsem srcem, z vso dušo,
prav uporabili to priložnost,
ki jo imate sedaj
in jo pripeljali do dobrega konca?

Kdove, ali tvorci izbrisa slutijo,
da jim bo storjeno Bog odpustil šele potem,
ko jim bo odpustil še zadnji v dolgi vrsti
prizadetih in oškodovanih.
In mi? Kje smo bili? Smo gledali vstran?!

Iskrene besede,
iz čistega ljubečega srca,
zmeraj usmerjajo vsakega v pravo smer,
srečni tisti,
v katerih najdejo plodna tla.

Sona, eden Budovih učencev, utrujen od puščavniškega življenja, polnega odrekanj, se je prepustil življenjskim užtikom. Buda ga je vprašal:

“Otrok moj, si kdaj igral na lutnjo?”

“Sem,” odvrne Sona.

“Potem povej, če so strune na lutnji premočno zategnjene, ali bo glasbilo dalo pravi ton?”

“Ne.”

Le jejte, le jejte sadje, zelenjavo,
vse je veliko, lepo in zdravo,
ker nosi nalepko "domače";
vseeno, iz kakšne daljave je pripeljano.
Le jejte koruzo, riž, sojo,
lepo gensko spremenjeno, podprto
s kemijo, sadje morda še obsevano.
Le jejte trupla piščancev, krav in prašičev,
pohlep jih je prikrajšal za sonce in pašo,
svobodo, družino in mnoga leta življenja.
Ostanite zdravi, saj so v hrani sledi
zdravil za živali, da ne zbolijo,
od vsega hudega ne ponorijo.

Ne teko le reke, ki se zlivajo v morja,
se spotoma kdaj razlijejo ali poniknejo.

Kljub človeškim posegom vanje tečejo navzdol,
včasih poplavljajo, naplavijo odpadke.

Kakšne misli dan za dnem
polnijo našo strugo življenja?

So deroče, uničujoče, polne nesnage,
ali nas poživljajo in vse spodbujajo,
da jih spreminjajo v dobra dejanja?

Prava osvoboditev ni boj
z bajoneti, bombami in raketami
ali zamenjava neumnega vladarja
z malopridnim in njegovo kliko,
temveč postopna notranja osvoboditev
od vsega lastnega slabega
in molka ob trpljenju izkoriščanih.
Biti tudi za druge naj bo stalnica vsakega življenja.