Tudi če bi človek imel pravico,
kogarkoli učiti kako biti srečen,
je ta pravica povsem odveč,
ker se sreče ne da naučit,
ampak samo dat in samo sprejet.

stojči Stojan Svet

Mistiki pripovedujejo, da v slehernem izmed nas obstaja prostor miru, tišine in svobode. Tega prostora nam ni treba najprej ustvariti, saj je že v nas. Tu smo celoviti in zdravi. Ta prostor ni poškodovan zaradi naših napak in slabosti, sodbe in obsodbe ljudi in njihova pričakovanja nad njim nimajo moči.

Tu si lahko odpočijemo, ker tam v nas prebiva Bog sam. Če vzpostavimo stik s tem prostorom, napake ne bodo imele več moči nad nami, lahko jih bomo dopustili, ker vemo, da obstaja znotraj nas ta čista in neokrnjena resničnost. Vedno znova bom lahko doživljal ta notranji prostor, vendar tega izkustva ne morem izsiliti. A ko se predam meditaciji, ali če čisto preprosto pozabim nase – npr. ko opazujem sončni vzhod-, tedaj zaslutim to enost, celovitost; tedaj se znebim pritiska, da moram biti popoln; tedaj preprosto čutim, da je dobro. Številni ljudje, dosti več jih je, kot si mislimo, doživljajo to izkustvo enosti s seboj, z naravo. Biti v soglasju z življenjem je zame globoko duhovno doživetje. Sveto pismo v Pismu Hebrejcem govori o presvetem, v katero je stopil Kristus, in kamor lahko zdaj vstopimo tudi mi. Mojster Eckhart govori o 'iskrici duše', Terezija Velika o 'najnotrajnejši kamrici zavetja duše', spomnimo se tudi 'notranje celice' Katarine Sienske. Te prispodobe nam lahko pomagajo. Vendar je to vselej trenutno doživetje. Ne moremo ga zadržati. Sodi pa med globoke duhovne trenutke prave sreče. To je temelj najgloblje radosti.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Smisel življenja je:

govoriti resnico,
delati dobra dela
in biti koristen ljudem.

Smisel življenja je:

v sebi najti ljubezen,
v sebi najti notranji mir
in z njima obdarovati ljudi.

Smisel življenja je:

biti Bogu hvaležen,
za to čudovito telo,
biti hvaležen za vse,
te fine čutne užitke,
videnja, poslušanja,
tipanja in okušanja,

Smisel življenja je:

biti hvaležen Bogu,
za ta čudoviti dih,
v tvoji školjki duše,
neumrljivega duha.

Smisel življenja je:

najti takega učitelja,
ki ti lahko pokaže,
kako si bil slep,
gluh in nepokreten,
čeprav si imel vso možnost,
notranje hodit in notranje letet.

stojči Stojan Svet

Nahajam se v svoji sobi. Če sem bolj natančen v velikih težavah. Stare rane se spet odpirajo in počasi izgubljam stik z realnostjo. Z delčkom zavesti opazim, da se komaj zavedam okolice. Klečim namreč pred oltarjem svojega Učitelja. Tako hudo mi je, da po licu tečejo debele solze. Tudi Njegovega ljubljenega obraza ne vidim natančno. Končno se malo zberem in pomislim: "Tokrat mi gre pa res hudo za nohte."

Naposled se iz dna srca utrga nemi krik: "Prosim, Sri Babaji, pomagaj mi!!"

To nemo molitev ponavljam kot obseden. Sledi znan občutek stika z Učiteljem. V zavesti se mi pojavi ena sama močna misel, ki izrine vse ostale. Vendar kaj takega nisem pričakoval. Hladna in brezkompromisna zavrnitev: "Pomagaj si sam!!"

Kot bi odrezal se solze ustavijo. Pravi hladen tuš! Kakor svojemu samopomilovanju v bran nemočno izdavim: "Saj ti si vendar moj Učitelj! Mar ni tvoja naloga, da mi pomagaš?!"

Vendar odgovora ni bilo. Ostal sem sam.

Številni ljudje bi hoteli biti nekaj posebnega. Vsak človek je seveda enkraten. A to svojo posebnost mnogi vidijo le v večji moči, v večji posesti. Vendar pa moram pogledati tudi vase: kakšna je moja življenjska zgodba, kje so moje rane, v čem je moja občutljivost? Kajti vse to je del mene – tudi moje rane, tudi moje napake, tudi moje slabosti. Ne le moje vrline. Šele ko se s tem sprijaznim, odkrijem, da sem edinstven, enkraten odraz Boga. Če pa hočem biti nekaj posebnega in zato preskočim svojo človeškost, bom vedno padel na nos.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

V globinah spoznanja, da naša duša potrebuje ljubezen, se skrivata znanje in moč, da jo najdemo.

Občutja, ki še posebej privlačijo moškega, so zaupanje, sprejemanje in spoštovanje.

Kadar se je ženska zmožna odpreti tistemu delu sebe, ki je potreben ljubezni, zlahka pritegne moškega.

Da bi se razvnela romantična čustva, ženska potrebuje romantično, moški pa telesno bližino.

Kadar je moški negotov, v stikih z žensko velikokrat ničesar ne stori in ne reče ničesar, kar bi se lahko obrnilo zoper njega.

Medsebojna duševna privlačnost izvira iz spoznanja, da imate tisto, kar ljubljena oseba potrebuje za svojo duševno rast, ona pa to, kar zanjo potrebujete vi.

Kadar moškemu ob kaki ženski postane zares prijetno, se mu prej ali slej vname srce zanjo.

Spogledovanje je za moške nadvse mikavno, saj laska njihovi sposobnosti, da osrečijo žensko.

Ženske ne marajo moških, ki govorijo samo o sebi, ampak takšne, ki jih sprašujejo to in ono, da bi jih bolje spoznali.

Zanesljiv in sposoben moški je za žensko nadvse privlačen, še bolj od tega pa ceni pri njem sposobnost, da zastavlja vprašanja in posluša.

Moški nagonsko ne razkriva svoje vznemirjenosti, saj meni, da si bo poslabšal položaj, če se bo pokazal potrebnega pomoči.

Preden moški odstre ženski svojo ranljivo plat, mora jasno pokazati, da zna biti odgovoren zase in zanjo.

Ko so potešene nižje potrebe po preživetju, postanejo višje potrebe po ljubezni in zaupnosti pomembnejše.

Služba tvojega razuma je,
da razmišlja
in to bo počel,
ne glede na to,
ali boš ti to hotel,

Služba tvojega uma pa je,
da se zaveda tega trenutka
in to bo počel,
samo če boš ti to hotel.

Umovanje diha je,
služba razuma umu
in darilo mojstra tebi.

stojči Stojan Svet

Mati daje otroku varnost in prazaupanje. Je prva oseba, h kateri se dete obrača, in že novorojenčku vliva občutek, da sme zaupati, da je svet dober, in da se lahko zanese na dobrost sveta in na dobroto ljudi. Mati daje otroku čutiti, da sme biti takšen, kot je, da sme imeti svoje potrebe in da bodo te potrebe zadovoljene. Ob njej doživlja bližino in ljubezen, mati mu daje čutiti, da je dobrodošel, brezpogojno sprejet in ljubljen. Takšno temeljno življenjsko izkustvo otrok potrebuje kot trden temelj, na katerem se lahko razvija. Vendar pa skoraj nobena mati ne more vedno in povsod izpolnjevati te naloge. Za otroka tudi ne bi bilo dobro, če bi obstajala brezhibna mati. Dete se namreč ne uči le iz brezmejne ljubezni svoje matere, temveč tudi iz njenih omejenih zmožnosti.

Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Vsako življensko obdobje
terja od nas novo rojstvo in
vsa naša leta ne zaležejo,
da bi ne bili
znova in znova neizkušeni.


La Rochefoucauld

Pot, po kateri hodijo vsi, je široka. Najti moraš svojo čisto osebno pot. Ni dovolj, če se ravnaš po drugih. Ugotoviti moraš, na katero pot natanko spadaš. Nato pa se moraš pogumno odločiti, da boš hodil po njej, čeprav se boš tam čutil zelo osamljenega. Le tvoja čisto osebna pot ti bo omogočila rast in te vodila v resnično življenje.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Obračaj svoj obraz proti soncu in
zagotovo ne boš videl sence.
Tako to počno sončnice.

Hellen Keller

....je mogočen harfist gora. Boža grebene in slemena kakor napete strune, v njem pojejo
gozdovi in daljna dolina joče kakor glasbilo.
Južni veter ustavlja, grabi in pospravlja.
Na jugu kopiči gore oblakov nad najvišjimi grebeni in človeka pusti v napetosti, ali bo dež;
na severu trga nebo in v minutah pospravi čad iz gosto naseljene doline.
To je jezdec v divjem diru, brezobziren veliki
čistilec, obseden radikalec.
Ni čudno,da zaradi svojega ognjevitega značaja ni pri vseh priljubljen. Gorska jezera
nenadoma razburka in v grmenju spusti plazove.
Marsikaterim ljudem povzroča stisko in breme, jih hromi in utruja.
Tu in tam kakšnemu bolniku zapoje poslovilno pesem.....
Toda dnevi so ob južnem vetru čudovito jasni.
Nobenega soparnega migljanja ni, nobene
žilave plasti čada in tančice in nobenih zlivajočih se obrisov. Vse je pregledno, ostro in
svetlo v barvah in igri svetlobe in sence.
In s podečimi se oblaki zna slikati kakor nihče.
Vsi od časa do časa potrebujemo čistilnega
viharja, ne samo v gorah in v kotlinah velikih mest.
Potrebujemo ga v zgodovini duha, družbe, v umetnosti in cerkvi, v življenju vsake
družbe in v pokrajini lastnega srca.
Potrebujemo razdobja, ki trgajo in jasnijo, četudi povzročajo nekaj bolečin.
Za njimi bo spet rodoviten dež--kakor po južnem vetru.
Kako so bili ljudje starega Vzhoda modri, ko so
"veter" in "duh" imenovali z isto besedo!

Človek je malo vesolje
in v njem se skrivajo
vse od najbolj grobih,
do najbolj finih energij.

Miselne energije,
so grobe in redke,
posebej še tiste,
ki imajo v sebi negativen naboj.

Najbolj fine pa tečejo
skozi ta neslišen mojstrov dih,
skozi moje duhovno srce,
v ta božanski notranji svet.

V njem je skrinja zakladov,
vseh mojstrov svetov,
kjer je gostota energij,
resnice, ljubezni, miru
res najgostejša,
kjer pa se redko z gostim,
na žalost in srečo,
nikoli ne meša.

Bodi ti zase,
ta energetsko gosta,
notranja, srečna sprememba.

stojči Stojan Svet

Verouk in domovinska vzgoja malo širše

Zahteve po uvedbi verouka in domovinske vzgoje v osnovne šole so povod za številne razprave. Moje razmišljanje ne vodi v "za" ali "proti", marveč k vsebini obeh predmetov.

Svet je že dolgo razdeljen na religiozne, politične in ozemeljske koščke. Napetosti med različnimi veroizpovedmi naraščajo. Zanimivo je, da je največ trenj med pripadniki judovskih, katoliških in muslimanskih skupnosti, ki imajo iste korenine t.i. Abrahamovega rodu. Sprte strani se za prevlado v svetu medsebojno bojujejo z večjim ali manjšim fanatizmom. Bog, kot ga poznamo iz stare zaveze, izbere eno ljudstvo in drugo iztrebi, ene blagoslovi in druge prekolne. Svojim častilcem nalaga, da se borijo za "pravo vero" in uničijo pogane ali molijo za njihovo spreobrnitev.

Številni ljudje se dandanes bojijo biti sami. Ne čutijo sami sebe, kadar so sami. Vedno potrebujejo okrog sebe druge ljudi, da bi sploh imeli občutek življenja v sebi. Biti sam pa je lahko vendarle blagoslov.

V samoti čutim, v čem je pravzaprav moja človeška bit, da sem udeležen v vsem, v vesoljnem stvarstvu, navsezadnje tudi v Njem, ki je vse v vsem. Ko te angel samote uvede v to temeljno izkustvo človeške biti, se bo strah pred osamljenostjo in zapuščenostjo v tebi razblinil. Kajti čutiš, da si tam, kjer si sam, z vsem povezan v eno. Tedaj svoje samote ne boš doživljal kot osamelost, temveč kot domovino, kjer si doma. Človek je lahko doma le tam, kjer biva skrivnost.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Greh je tista pokvarjenost,
ki si jo čustveno povzročaš sam,
katere pa se s svojimi mislimi,
nikakor ne moreš otrest,
oprostitev sebi in drugim
moraš zato, vedno "izrečt"
in za to, tudi kaj "narest".

stojči Stojan Svet

Kadar pride k nam vesel človek, pravimo:

»Sonce je posijalo.«

Obstajajo sončni otroci, ki povsod širijo vedrino in živahnost.

Želim ti, da za druge postaneš sonce. Morda si že kdaj doživel, da so ti rekli:

»Danes siješ kot sonce. Prostor, kamor vstopiš, postane svetlejši in toplejši. Kot da je med nami sonce, občutimo njegovo vedrino in moč njegovih žarkov. Res se bolje počutimo.«


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Drugič o smislu življenja

Človek se z vprašanjem o smislu življenja lahko sooči na najrazlič-nejše načine in na različnih ravneh. Lahko se sprašuje o smislu vse-ga živega na tem planetu ali morda še kje v vesolju. Lahko se sprašuje o smislu obstoja človeštva, torej o poglavitnem pomenu in pos-lanstvu človeške vrste. Lahko se sprašuje o smislu svojega lastnega individualnega bivanja, čemu živi in katera je temeljna bivanjska naloga.

So ljudje, ki premišljajo o življenju izključno s stališča vsakdanjosti do kraja pragmatično: takemu je eksistenčni smisel družinsko življe-nje ali poklicno delo, enemu politična aktivnost, drugemu spet bogatenje, kopičenje dobrin itd.

Tak človek živi popolnoma brezosebno, kot "subjekt" vsakdanjosti, povprečnosti, kot objekt ma-nipuliranja najrazličnejših dejavnikov. Namesto, da bi poskušal biti, teži k imetju - in v mnogih primerih tako "imeti" postane biti. S tem, da se odtujuje svojemu lastništvu, postane sam lastnina in preneha biti samostojna človeška osebnost. Tako stopa v svet klepetanja, nepomembnega praznega govoričenja, v katerem ni nihče posebej odgovoren za karkoli...

Na forumu Svet pogovorov, je bila izbrana izjava leta 2003. To lovoriko si je priboril Tjazy s svojo izjavo. Vsekakor vredno objave.

Zakaj bi uporabljali glavo... in razmišljali, če tega človeka lahko objamemo.. in kaj si bo mislil... in kaj si bo partner mislil.. in kaj si bojo drugi mislili.. če lahko poslušaš srce in preprosto človeka objameš.. kadar pride do tega instinkta?

Prosil sem Boga, da mi odvzame ponos. In Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da ni na njem, da mi ga vzame, temveč na meni, da se mu odpovem.

Prosil sem Boga, da ozdravi mojega pohabljenega otroka, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da je njegov duh cel, njegovo telo pa je minljivo.

Prosil sem Boga, da mi podari potrpljenje, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da je potrpljenje stranski proizvod stiske. Ni podarjeno, temveč prisluženo.

Prosil sem Boga, da mi da srečo, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da On daje blagoslove. Srečo si ustvarim sam.

Prosil sem Boga, da mi prizanese z bolečino, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je: "Trpljenje te oddaljuje od materialnih skrbi in te približuje meni."

Naj bo življenje še tako darežljivo,
še vedno je bilo nekje nekaj,
kar ga je preseglo.
Bilo je hrepenenje.

Feri Lainšček