Sledi odlomek iz pisma poglavarja plemena Duwamish predsedniku ZDA Benjaminu Franklinu iz leta 1855, ko so belci hoteli od Indijancev kupiti plemensko zemljo:

Kako lahko prodate ali kupite nebo, toplino zemlje? Ta ideja nam je tuja. Saj ne posedujemo svežine zraka ali bistrine vode, kako naj jo torej kupite od nas?



Vemo, da beli mož ne razume naših navad. En kos zemlje je zanj enak kot drugi, saj je le tujec, ki pride ponoèi in vzame od zemlje vse, kar potrebuje. Zemlja ni njegov brat, ampak njegov sovražnik; ko jo osvoji, odide naprej. Grobove svojih oèetov in dedišèino svojih otrok prepušèa pozabi.

Rdeèemu èloveku je zrak dragocen, saj si vse reèi delijo isti dih – zveri, drevesa, èlovek. Kot da se beli mož ne zaveda zraka, ki ga diha. Kakor èlovek je, ki že veè dni umira in je otopel za smrad okoli sebe.

Beli mož bi moral ravnati z živalmi v svoji deželi kot z brati. Jaz sem divjak, zato ne razumem, kako je sploh lahko drugaèe. Na poti skozi prerijo sem videl na tisoèe gnijoèih trupel bizonov; postrelili so jih beli možje z vlaka, ki je peljal mimo. Kaj je èlovek brez živali? Èe bi vse živali izginile, bi èlovek umrl, ker bi njegov duh ostal osamljen, saj se èloveku zgodi prav vse, kar se zgodi živalim. Vse je povezano. Kar doleti zemljo, doleti tudi njene sinove.

Mi vemo nekaj, kar bo beli mož odkril šele nekoè v prihodnosti. Naš Bog je isti Bog. Mogoèe zdaj mislite, da je Bog vaša last, kakor bi želeli, da bi bila tudi zemlja vaša last, ampak to ni možno. On je Telo èloveka. In njegovo soèutje je enako tako do belih kot do rdeèih. Zemlja je zanj zelo dragocena. Kdor škodi njej, kaže zanièevanje do njenega stvarnika ... Èe boste še naprej tako onesnaževali svojo posteljo, se boste neke noèi zadušili v lastnih odpadkih.

Mogoèe bi razumeli belega moža, èe bi vedeli, kakšne so njegove sanje, o kakšnih upih govori svojim otrokom v dolgih zimskih noèeh, kakšne vizije prižiga v njihovih glavah ...