Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija pred meseci na seznam najbolj rakotvornih dejavnikov uvrstila onesnažen zrak, je pozvala države, naj ukrepajo.

Slovenija je tako decembra sprejela odlok o načrtih za kakovost zraka v Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Murski Soboti in Zasavju, tik pred sprejetjem pa je tudi odlok za Ljubljano. Agencija za okolje mora o onesnaženosti v teh krajih državljane redno obveščati. Tako že od začetka januarja vsak dan sproti na spletni strani objavljajo napovedi onesnaženosti zraka z respirabilnimi delci (PM10).

V Sloveniji je poleti zrak najbolj onesnažen z ozonom, pozimi z delci PM10. Napoved za današnji dan je tako kazala, da bodo delci PM10 presegli mejno vrednost v Celju, Zagorju, Trbovljah in Novem mestu, napoved za včeraj pa je kazala, da jo bodo, v poleg omenjenih krajih, presegli tudi v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.

Izvršni direktor naftnega podjetja Shell, Ben van Beurden, je danes naznanil, da v letu 2014 podjetje ne namerava črpati nafte v območju Arktike. Odločitev so sprejeli po razsodbi ameriškega sodišča, ki je prejšnji teden od ameriških oblasti zahtevalo podrobnejše informacije o vplivu črpanja nafte na tamkajšnje okolje.

Različne okoljevarstvene organizacije in skupine avtohtonih prebivalcev Arktike so namreč zahtevale preklic dovoljenj za črpanje nafte.

Vsak posameznik je pomemben, vsak posameznik lahko z dejanji in zgledom pomembno pripomore in vpliva, da se bo naš planet ohranil tudi za naslednje generacije.

V spodnjem članku si preberite nekaj preprostih eko nasvetov za 2014.

Obsežen štiriletni interdisciplinarni LIFE+ projekt o volku na slovenskih tleh se je z 31.12.2013 formalno zaključil. Projekt je prinesel ogromno novih znanj, izkušenj in dobrih praks s področja varstva in upravljanja volka. Danes o volku, njegovem življenjskem okolju, odnosih do drugih vrst in odnosu do človeka v Sloveniji vemo bistveno več kot ob njegovem začetku. Pri projektu je sodelovalo veliko število strokovnjakov iz Slovenije in tujine, upravljavcev z volkom in za projekt nepogrešljivih sodelavcev in sogovornikov - lovcev, rejcev drobnice, prostovoljcev in predstavnikov medijev.

Obstoj volkov v Sloveniji je odvisen od vrste dejavnikov, ki smo jih člani projekta SloWolf poskušali preučiti, nato pa zbrano znanje vključiti v uspešno varstvo in upravljanje s to karizmatično vrsto. V času trajanja projekta smo odlovili in s pomočjo radiotelemetričnih ovratnic spremljali sedem volkov, od tega štiri samce in tri samice. Eno z ovratnico opremljeno volkuljo še vedno spremljamo na zahodnem delu Kočevske (trop Gotenica).

Trenutno v Sloveniji poteka burna razprava o tem, ali energetske izkaznice sploh potrebujemo in se ponavadi konča pri izjavah, kot so »poslušni Slovenci delamo, kar nam naroča Bruselj« ali pa »še bolj nas hočejo udariti po žepu« in »važna je lokacija stavbe, ne pa energetska učinkovitost«. A informacija o energetskem stanju stavbe je zelo pomembna.

Spremembe energetskega zakona, ki jih bo Državni zbor predvidoma sprejel še ta mesec, tudi pri nas uvajajo t.i. energetsko izkaznico za stavbe. Gre za prenos direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) v naš pravni red. Energetske izkaznice bodo za starejše večstanovanjske stavbe obvezne do leta 2019, za tiste zgrajene po letu 1980 pa do leta 2030. Vse druge stavbe (hiše in stavbe z do štirimi enotami) pa bodo izkaznice potrebovale samo, če jih lastniki prodajajo ali oddajajo v najem za več kot eno leto. Ko so nam mediji postregli s podatki, koliko nas bodo energetske izkaznice stale, smo skočili v zrak.

Živimo v času, v katerem je vsega na pretek, celo preveč. Trgovine na vsakem koraku, vedno več akcij, cene izdelkov sprejemljive, njihova kvaliteta pa močno pod vprašajem. In tako smo vsi čedalje bolj nagnjeni k temu, da ob svojem boju za preživetje zanemarjamo zelo pomembne stvari – svoje zdravje, vpliv na okolje in vrednote, po katerih hodimo, namesto da bi se ustavili in jih ponovno obudili.

Žal je tako, da s svojim vedenjem dovoljujemo, da drugi vplivajo na naš ritem življenja. Postali smo veliki potrošniki na vseh področjih, istočasno pa smo čedalje bolj bolni, potrti in odtujeni od drugih. Danes je lažje zaviti v bližnjo trgovino in prazniti prodajne police, kot pa malo pogledati okrog sebe in kakšno stvar pripraviti doma. Vse, kar vidimo danes je nizka cena, reklame, ki nam obljubljajo najboljše, plačane ''strokovnjake'', ki nam zagotavljajo čudeže. Čudež pa je, da je naše zdravje vedno slabše ob vseh teh čudežnih stvareh, da je okolje vedno bolj zastrupljeno in da je odpadne embalaže vedno več.

Evropske vlade naj bi sprejele odločitev o ciljih za 2030 na Evropskem svetu marca letos
Evropska komisija je izdala paket predlogov  podnebno-energetske politike EU do leta 2030, s katerim ne moremo biti zadovoljni. Vlade znotraj EU morajo zato odpraviti pomanjkljivosti v predlogu Komisije in nadgraditi njegove ambicije.

Načrt Komisije za leto 2030 kaže, da bi Komisija rada odvzela veter rastoči industriji obnovljivih virov. Ceno bi plačali evropski državljani: manj zelenih delovnih mest, večji uvoz dragih fosilnih goriv in krajša življenja zaradi onesnaženja.

Ameriška nevladna organizacija Natural Resources Defense Council (NRDC) je danes objavila nove podatke, ki kažejo, da se bo brez primernega ukrepanja uvoz katranskega peska, enega najbolj umazanih fosilnih goriv, v Evropi najverjetneje vrtoglavo povzpel od približno 4.000 sodčkov na dan (snd) v letu 2012 na več kot 700.000 snd v letu 2020 [1]. Posledičen porast emisij v prometu bi bil enakovreden dodatnim šestim milijonom avtomobilov na evropskih cestah. Scenarij 2020 se bo zgodil, če se evropski standard za čista goriva, določen v Direktivi o kakovosti goriv, ne bo celovito izvajal.

Colin Roche, aktivist organizacije Friends of the Earth Europe, je dejal: "Prizadevati si zmanjšati emisije ogljika v naših gorivih s povečanjem uvoza najbolj ogljično intenzivnega fosilnega goriva v komercialni proizvodnji, je nesmiselno. V Evropi moramo katranskemu pesku reči ne. Predsednik Barroso mora prenehati s popuščanjem naftni industriji in v celoti izvesti Direktivo o kakovosti goriva, takoj."

Objavljena je Bela knjiga o evropski podnebno-energetski politiki do leta 2030 je veliko razočaranje, ocenjujejo v društvu Focus. Gre za neambiciozen predlog Evropske komisije, ki lahko Evropo vklene v tako nizko raven podnebnega ukrepanja, da bo ogrožena zaveza EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih o omejitvi dviga globalne temperature pod 2 °C [1].

“Predlog Evropske komisije ni skladen s priporočili znanstvene skupnosti, niti z analizami Komisije, ki ugotavljajo, da hitro podnebno ukrepanje prinaša večkratne koristi”, danes objavljeno Belo knjigo komentira Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj [2]. “Če želi spoštovati svojo mednarodno obljubo, mora EU sprejeti ambiciozne in zavezujoče cilje za zmanjšanje emisij, obnovljive vire energije in energetske prihranke. Na žalost predlogu takšna ambicioznost manjka.”

Ob današnjem predlogu Evropske komisije o ciljih glede obnovljivih virov ter emisijah do 2030, je več kot 112.000 evropskih državljanov s svojimi osebnimi podatki izrazilo svoje stališče in podprlo nov predlog zakona, ki bi kriminaliziral uničevanje ekosistemov kot zločin, imenovan ekocid. Deepwater Horizon, *censored*ušima, onesnaževanje delte reke Niger ali kanadski oljni skrilavci  je le nekaj primerov katastrof, ki bi jih lahko preprečili s pomočjo tega novega zakona, ki bi vzpostavil direktno obremenitev za vse odločevalce, gospodarstvenike ter vlade, kakor tudi za korporacije, ki bi izvajale takšne zločine.

Prostovoljci so zbrali vsaj 112.000 podpisov podpore za zakon, ki bo šel sedaj v roke evropskemu parlamentu kakor navadna peticija glede na to, da jim v času enega leta, ki ga določuje uradna evropska državljanska pobuda, ni uspelo zbrati zadostnega števila glasov tj. 1 milijon. Podpise pa bodo zbirali še naprej, vse do predaje.

Hrana. Vsi jo potrebujemo za preživetje in zanjo porabimo večjo ali manjšo vsoto denarja. Če si dovolimo malce posploševanja lahko zapišemo, da se povprečen Slovenec s hrano oskrbi kar iz trgovskih polic, a večino te hrane ni zraslo na slovenskih njivah in vrtovih.

Ekološka hrana vs. trava
Za popolno samooskrbo imamo v Sloveniji premalo kmetijskih površin, olje na ogenj problema (samooskrbe) pa priliva tudi nezadržna pozidava kmetijskih površin, dostikrat kar z namenom postavitve novih trgovskih centrov. V obdobju med letoma 1991 in 2009 se je zaradi pozidave in zaraščanja zmanjšala površina kmetijskih zemljišč v uporabi za 93.000 ha oziroma 17 %. Med letoma 2002 in 2007 je bilo tako pozidanih kar 7 ha kmetijskih površin na dan.

V sosednji Italiji so si nekatere občine zastavile cilj, da bodo do leta 2022 ločeno zbrale 96,7 % vseh komunalnih odpadkov in jih snovno izrabile. In da bo do istega leta vsak prebivalec ustvaril le 10 kg mešanih ostankov odpadkov na leto. Zveni nemogoče? Da z Zero Waste cilji mislijo resno, smo se prepričali sami.

Ekologi brez meja smo konec oktobra na okrogli mizi Slovenija na poti do Zero Waste gostili tudi direktorja organizacije Zero Waste Europe. Naše društvo je v procesu pristopanja k članstvu v tej organizaciji in zato smo prejeli povabilo na obisk primera dobre Zero Waste prakse v Trevisu in Priuli v Italiji. Obisk smo organizirali v sodelovanju z Zbornico komunalnega gospodarstva in udeležilo se ga je kar 16 predstavnikov različnih javnih komunalnih podjetij iz Slovenije.

Sobne rastline. Med najbolj priljubljenimi je veliko takih, ki so zdravju lahko zelo nevarne.

Nekatere sobne rastline lahko zaradi strupov, ki jih vsebujejo njihovi listi, stebla, cvetovi ali plodovi, predstavljajo resno grožnjo za zdravje. Še posebno, če so v družini majhni otroci, ki svet raziskujejo predvsem s prijemanjem in okušanjem prav vsega, kar se jim zdi zanimivo. Na seznamu nevarnih sobnih rastlin pa je veliko takih, ki so v slovenskih domovih zelo pogoste.

Resolucija Evropskega parlamenta: poziv k prepovedi najbolj škodljive plastike in plastičnih vrečk za enkratno uporabo do leta 2020. Po prepričanju poslancev je škoda, ki jo plastični odpadki povzročajo okolju, posledica pomanjkljivega uveljavljanja zakonodaje EU na tem področju in pomanjkanja pravil za ravnanje s plastičnimi odpadki.

Resolucija tako predlaga vzpostavitev zavezujočih ciljev za zbiranje in razvrščanje do 80 odstotkov plastičnih odpadkov. Parlament Evropsko komisijo tudi poziva, naj v letu 2014 pripravi predloge za postopno opustitev odlaganja odpadkov, primernih za recikliranje ali predelavo, na odlagališčih do leta 2020.

V Društvu Ekologi brez meja za letošnjo pomlad ponovno pripravljamo vseslovenski projekt. Tokrat se bo že v tretji izvedbi zgodil Star papir za novo upanje 2014. Ker pa smo se odločili, da bomo postavljali rekord, rabimo seveda vašo pomoč.

Gre za dobrodelni in okoljevarstveni projekt zbiranja starega papirja med 17. marcem in 30. aprilom 2014 po celi Sloveniji. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo tudi tokrat šla v prave roke – s pomočjo prijavljenih idej na natečaj pa bomo izbrali najbolj zaslužnega oz. pomoči potrebnega v naši državi.

Novo Greenpeaceovo poročilo razkriva nevarne kemikalije v otroških oblačilih in obutvi svetovno priznanih znamk, vključno z Burberry, Disney in Adidas.

Za poročilo »Kratka povest o pošastih v vaši omari« so bili opravljeni testi na proizvodih svetovno znanih blagovnih znamk, kot so American Apparel, GAP, Primark in Nike. Analize so ob primerjavi s predhodnimi študijami pokazale skoraj neopazne razlike v nivoju nevarnih kemikalij v oblačilih za odrasle in za otroke – skupino, ki je še posebej občutljiva na vpliv teh kemikalij, ko se nahajajo v njihovem neposrednem okolju.

Tina Peternel iz Greenpeace v Sloveniji pravi:
»Iskanje otroških oblačil, ki ne vsebujejo nevarnih kemikalij, je za starše prava nočna mora. Te kemične »male pošasti«, ki onesnažujejo vode po vsem svetu, lahko najdemo povsod, tako v prvovrstnih razkošnih modelih kot pri cenejših znamkah. Pa vendar obstajajo alternative, ki so nam na voljo. Za voljo današnjih in prihodnjih generacij bi se morale znamke vzdržati uporabe teh pošasti.«

Projekt Slovenija znižuje CO2 - Dobre prakse se je uspešno zaključil, a začel se je drug, soroden.

Vabimo vas k spremljanju projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki nadaljuje partnerstvo na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom, do decembra 2014 pa ga izvaja Umanotera.

Vir: www.umanotera.org

"Možnosti so, da bomo priča veliki številčnosti žuželk ali bodo te dosegle vrhove v številčnosti prej kot običajno,“ je o možnih negativnih učinkih pretoplih zim povedala biologinja Katja Kalan.

"Imamo najtoplejši januar v zadnjih 20 letih, če ne še dlje," je pred nekaj dnevi povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Tudi decembra je bilo pri nas je nadpovprečno toplo. "Temperature so presegale povprečje tudi za deset stopinj Celzija ali več. Zagotovo so padali tudi kakšni rekordi," je izjavil meteorolog Andrej Pečenko.

V času, ko koalicijski partnerji pripravljate nov koalicijski dogovor, ki se naj bi opredelil tudi do usode projekta TEŠ 6, vam še enkrat posredujemo že pojasnjene argumente, ki govorijo v prid ustavitvi projekta. Projekt TEŠ 6 je že od samega začetka ekonomsko neupravičen in za preskrbo z električno energijo dokazano nepotreben, sporen z okoljskega in družbenega vidika ter obremenjen s korupcijskimi tveganji. Resen in tehten razmislek o projektu mora vse te vidike upoštevati.

Nevladne organizacije na negativno ekonomiko projekta opozarjamo že dlje časa. Novembra 2011 je neodvisno nizozemsko svetovalno podjetje s pregledom 4. investicijskega programa TEŠ 6 1 ugotovilo, da metodološke napake v izračunih pomagajo polepšati ekonomsko sliko projekta. Že takrat je bilo izpostavljeno, da so cene lignita ocenjene prenizko, da je predpostavka o povečani učinkovitosti izkopa lignita neutemeljena in da so podcenjeni stroški CO2. Prav tako niso bila primerno analizirana tveganja, ki jim je projekt izpostavljen.

Spoštovani,

v okviru sedanjih pogajanj o koalicijskem sporazumu bi vas želeli opozoriti na prizadevanja parlamenta za postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij. Odločitev parlamenta v zvezi s tem se glasi:

»Odbor za finance in monetarno politiko, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter odbor za infrastrukturo in prostor predlagajo Vladi, da v okviru svojih pristojnosti preuči seznam okolju škodljivih subvencij ter do konca leta 2013 pripravi predlog postopnega zmanjševanja okolju škodljivih subvencij ob upoštevanju okoljskih ciljev države, makroekonomskih razmer ter kratkoročnega vpliva zmanjševanja teh subvencij na konkurenčnost. Seznam naj predvidi obseg letnega zmanjšanja okolju škodljivih subvencij v naslednjem 5-letnem obdobju.«
(Dokument Državnega zbora RS št. 411-01/13-30/4 z dne 20. septembra 2013)

Stanje:
Oceani so domala mrtvi , razmerje fitoplankton plastični mikrodelci je že 1:40, 70% kisika pa menda pride od planktona http://www.mojvideo.com/video.../a33ffd79564ebc7001de

Plastika, onesnaženje, popotnica in dota našim zanamcem Kje se najbolj očitno pozna kaj kot civilizacija puščamo za sabo Addicted to Plastic http://www.youtube.com/watch?v=daSFXZT-HYk

Znanstveniki iz podjetja NewLight Technologies so iznašli način kako CO2 odstraniti iz ozračja in ga spremeniti v nekaj koristnega. To je zelo pomembno odkritje, ki bo imelo pozitivne učinke na naše okolje.

Od leta 1950 so se izpusti toplogrednih plinov povečali za 30%. Toplogredni plini imajo vrsto negativnih učinkov na zdravje ter vplivajo globalno segrevanje. Ker so izpusti toplogrednih plinov CO2 povezani z gospodarstvom in našim načinom življenja, je njihovo zmanjševanje dolgotrajno.

Kateri je najbolj očiten znak, da je z našo družbo nekaj zelo narobe? Enormne količine zavržene hrane. Preprečevanje nastajanja odpadne hrane – je to res tako pomembna tema? Odmetavanje hrane in prehranska kriza dolgo tudi nista bili polemizirani oz. označeni kot nevarni za okolje in ljudi.

Tega, da mečemo stran ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane, se večina od nas v razvitih državah sploh ne zaveda in zato v tem ne vidimo neke velike zablode, saj lahko vedno kupimo novo in bolj svežo hrano poceni in na vsakem vogalu. In če si hrano lahko privoščimo, pravzaprav ni pomembno, ali jo mečemo stran ali ne. Res? Ne, prav nasprotno.