Povretek s konference Globalne mreže ekovasi v Švici, julija 2013
Prihod v švicarske gore je bil kot pristanek na razglednico. Zasneženi vršaki, sinje jezero, mogočna drevesa, šum slapov, duh gorskih travnikov in gozdnih jagod. Center enosti v Schweibealpu nad jezerom Brienz je v tem idiličnem okolju gostil 350 udeležencev iz 50 držav z vseh kontinentov, ki so prišli na vsakoletno konferenco Globalne mreže ekovasi (Global Ecovillage Network).

Center enosti, kot nakazuje že ime, temelji na indijski duhovnosti, kar pa ni ovira, da se ne bi bogato navezoval na permakulturo, ekologijo in razvoj metod soodločanja znotraj skupnosti. Je lep primer, kako napredna filozofija sobivanja pronica v prav vse sfere družbe kot svetel žarek upanja za prihodnost.

Evropska komisija naj bi kmalu dovolila, da ameriški biotehnološki velikan Monsanto na evropski trg izvaža gensko spremenjeno koruzo SmartStax.

"Odločitev je v pristojnosti Evropske komisije in ta bo septembra ali oktobra dovolila uvoz," je za spletno izdajo nemškega tednika Die Zeit dejal neimenovani tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zdravje Tonia Borga in dodal, da so opravili "strog in znanstveni proces vrednotenja".

Iz Bruslja so uradno sporočili, da Evropska komisija in članice EU-ja glede morebitnega dovoljenja za uvoz koruze SmartStax niso sprejele nobene odločitve. Postopek znotraj komisije tako še vedno poteka, končna odločitev pa se pričakuje jeseni.

V vednost vam pošiljamo sporočilo za javnost (v angleškem jeziku), ki je bilo poslano vsem relevantnim globalnim medijem. V okviru kampanje Rešimo Arktiko, Greenpeace izvaja različne aktivnosti po vsem svetu. Ena izmed njih je tudi ekspedicija našega ledolomilca Arctic Sunrise, ki v tem trenutku patruljira v vodah Arktike, da bi osvetlil in nasprotoval raziskovanjem povezanih z morebitnim črpanje nafte, ki jih v ruskem delu območja, izvaja Rosneft in njen ameriški partner ExxonMobil.

Kampanjo www.ResimoArktiko.si izvajamo vse od meseca julija dalje tudi v Sloveniji. Arktični led, od katerega so odvisna naša življenja, hitro izginja. V zadnjih 30 letih smo izgubili tri četrtine plavajočih ledenih kap na vrhu sveta. Kot da to ni dovolj, Arktiko dodatno ogrožajo tudi obstoječi načrti za črpanje nafte in industrijski ribolov ter konflikti, ki lahko ob tem nastanejo.

V pitni vodi lahko najdemo številne onesnaževalce in škodljive mikroorganizme. Z vodo lahko torej zaužijemo bodisi pesticide, herbicide, težke kovine, klor, klorine, fluor, ostanke zdravil (antibiotikov, protibolečinskih in protivnetnih sredstev itd.), škodljive snovi genske tehnologije (Amerika), radioaktivne snovi (*censored*ušima), …, pa tudi bakterije, viruse in parazite.

Kako močen koktajl onesnaževalcev bomo z vodo, s hrano, prek kože ali z vdihanim zrakom v telo prejeli, je odvisno predvsem od kraja na Zemlji, kjer se nahajamo. Vsekakor bo torej obremenitev naših teles večja v deželah, kjer je onesnaženost visoka.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) izraža zaskrbljenost na odnosom države do reševanja nekaterih okoljskih problemom in ob tem opozarja, da pomanjkanje finančnih sredstev nikakor ne sme biti razlog za morebitno (ne)uresničevanje ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja.

Država je dolžna zaščiti pravico svojih prebivalcev do življenja v zdravem in zavarovanem okolju. V nasprotnem primeru krši tudi 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki določa pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Onesnaževanje je lahko poseg v posameznikovo zasebno in družinsko življenje.

Delovna skupina medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je na Bledu pripravila poročilo o oceni podnebnih sprememb in upa, da bo imel velik vpliv na sprejemanje ukrepov.

"Ni več časa za teoretične politične diskusije, treba je ukrepati tako hitro, kot je mogoče," je opozoril slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je hkrati prepričan, da so na tokratnem srečanju na Bledu in na prihodnjih srečanjih znanstveniki prišli do novih sklepov, kako ohranjati naš planet, kako preprečiti nadaljnje segrevanje in kako se učinkovito spopasti s podnebnimi spremembami, ki so krive tudi za naravne nesreče.

ODGOVOR EVROPSKEGA KOMISARJA ZA ENERGETIKO g. OETTINGER-ja NA PETICIJO ALPE ADRIA GREEN PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)

V odgovoru AAG je poudaril, da je posvetil veliko pozornosti našim pomislekom in rad bi nas obvestil o najnovejših dogodkih in naslednjih korakih v vezi z LNG terminalom Žavlje in v povezavi z identifikacijskem procesom liste ( v listi se je projekt preimenoval v LNG terminal v severnem Jadranu na obali).

Odločevalci regionalnih teles so se 24 julija strinjali o predlagani listi. Listo so sestavili predstavniki  regionalnih teles s pomočjo ocenjevanja doprinosa predlaganega projekta k ciljem energetske politike, kot je definirana v TEN-E.

Naše zdravje za ruski dobiček – nadaljevanje kurjenja premoga v Zasavju napoveduje visokoogljično prihodnost

Na sramotilni steber postavljamo Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Vlado RS, ker obravnavata možnost podaljšanja kurjenja premoga v Zasavju s prodajo Termoelektrarne Trbovlje (TET).

V medijih se zadnje čase bere o prodaji TET ruskemu investitorju in o odpiranju novega rudnika Brnica, kar pomeni, da naj bi se v TET kot energetski vir uporabljal premog še nadaljnjih 30 let.

Operater poškodovane jedrske elektrarne v *censored*ušimi na Japonskem, Tepco, je prvič po uničujočem potresu in cunamiju posredoval uradne podatke o tem, koliko radioaktivne snovi se je od usodnega marca 2011 izlilo v Tihi ocean.

V morje naj bi izteklo od 20 do 40 trilijonov bekerelov tritija.

Tritij je radioaktiven izotop vodika. Iz elektrarne je začel puščati zaradi hudih poškodb, ki sta jih 11. marca pred dvema letoma povzročila močan potres, nato pa še uničujoč cunami.

Populacija travniških metuljev se je v zadnjih 20 letih prepolovila. Intenzivno kmetijstvo ter slabo upravljanje travniških ekosistemov sodita med poglavitne razloge.

Skrb vzbujajoče podatke je javnosti priobčila Evropska agencija za okolje (EAO), ki od leta 2005 pripravlja poročilo, kazalnik evropskih travniških metuljev. Kot zatrjujejo na Agenciji, upad ne pomeni le manj teh barvitih letečih žuželk, temveč kaže na širše podnebne spremembe in ima pomemben vpliv na številne druge vrste.

V preučevani kazalnik je vključenih 17 vrst metuljev. Njihova populacija se je od leta 1990 do leta 2011 zmanjšala za polovico. Ena posamezna vrsta je sicer doživela porast, dve pa sta stabilni. Za šest vrst je trend nejasen, pri osmih pa je očiten upad.

Naravovarstveniki imajo razlog za veselje, potem ko so iz Nepala sporočili, da se je v zadnjih petih letih število kraljevskih bengalskih tigrov povečalo za skoraj dve tretjini.

Dobra novica za ogrožene mačke prihaja v času, ko jim pretijo divji lovci, izginja njihovo naravno okolje in s tem tudi plen. Nepalske oblasti so se zavezale, da bodo do leta populacijo 125 bengalskih tigrov iz leta 2010 podvojile do leta 2022. Zdaj se že lahko pohvalijo z zavidljivim uspehom, saj se je število tigrov v preteklih petih letih povečalo za več kot 63 odstotkov, na 198.

Energetsko podjetje Halliburton je priznalo uničevanje dokazov v preiskavi nesreče na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu aprila leta 2010.

Ob priznanju se je podjetje zavezalo, da bo plačalo najvišjo mogočo kazen. Znesek sicer ni znan, je pa podjetje poleg plačila denarne kazni prostovoljno namenilo 55 milijonov dolarjev za neko ameriško fundacijo za ohranitev narave. Ob tem je Halliburton obljubil polno sodelovanje pri preiskavi nesreče.

Ameriški lovski letali sta pred nekaj dnevi na Veliki koralni greben ob obali Avstralije pomotoma odvrgli štiri neaktivne bombe. Do napake na letalih tipa harrier je prišlo v torek med skupnim urjenjem ameriške in avstralske mornarice. Ker je letaloma primanjkovalo goriva in nista mogli pristati natovorjeni, sta morala pilota bombe odvreči v vodo.

Bombe naj bi sprva odvrgla na posebnem vadišču na bližnjem otoku Townsend, a so njuno misijo zaradi potencialne nevarnosti v zadnjem trenutku preklicali, zato sta jih odvrgla v vodo.

Rojstvo otroka vam prinese veliko sprememb, ki predvidevajo tudi nakup različnih stvari. Čeprav je izdatkov ogromno, pa naj vas vendarle ne potegne v mrzlično potrošnjo, saj so novorojenčkove potrebe v bistvu minimalne. Poleg uporabe pralnih plenic, organske otroške hrane in izmenjave otroških oblačil obstajajo še drugi načini za zmanjšanje stroškov in trajnostni način življenja.

Dojeni otroci so običajno bolj zdravi in odporni, dojenček pa pri maminih prsih poteši tudi osnovno potrebo po varnosti in toploti.

Paket reform, pogosto imenovan zelena proračunska reforma, združuje okoljske izboljšave z gospodarskimi spodbudami in priložnostmi za fiskalno konsolidacijo. Zeleno proračunsko reformo za Slovenijo predstavlja poročilo »Zelena proračunska reforma 2013: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo«, ki ga je v okviru projekta Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera. Poročilo je bilo  poslano predsednici vlade Alenki Bratušek.

Največjih trenutnih izzivov naše države, npr. gospodarske krize in naraščanja brezposelnosti,  bi se politika morala lotiti drugače kot doslej. Samo varčevanje in dvig splošnega davka nista dovolj – nujno je potrebna dolgoročna vizija, ki bo stimulirala zeleni razvojni preboj naše države. »Odgovor je postopna  ukinitev okolju škodljivih subvencij, reforma okoljske davčne zakonodaje in premik javne porabe  v smer učinkovitejše infrastrukture in tehnologije ter trajnostne proizvodnje in potrošnje,« pravi avtor poročila Jonas Sonnenschein iz Umanotere.

Plinski terminal Žavlje je v preteklih dneh močno razburkal ne le slovensko, ampak tudi evropsko javnost. Po manevru v Bruslju je zdaj eden najbolj kontroverznih okoljskih projektov v pat položaju.

Vse do jeseni. Do tedaj naj bi se Italija, na katere ozemlju bi plinski terminal stal, in Slovenija, ki mu nasprotuje zaradi čezmejnih (negativnih) vplivov, morebiti vendarle le dogovorili o njegovi usodi in oktobra o njegovi uvrstitvi med prednostne projekte EU dokončno odločali. A kaj se sploh lahko v tem času dogovorimo? Ali lahko postane projekt čez poletje sprejemljiv? »Ah, kako le,« nad sklepom zamahne Vlado Malačič, vodja Morske biološke postaje Piran in član medresorske skupine za plinske terminale.

Alpe Adria Green je prijavila nepravilnega odlaganja azbestnih odpadkov, ki jih odlaga Komunala d.d. Nova Gorica, pristojnim organom.

Družba Komunala d.d. Nova Gorica je  INŠPEKTORAT ZA KMETIJSTVO in OKOLJE dne 21.12.2012 izdal odločbo, s katero je bilo upravljavcu naloženo, da mora v roku 3 mesecev prenehati odlagati odpadke na odlagališča nenevarnih odpadkov.

Kljub izdani odločbi se nepravilna obdelava azbestnih odpadkov nadaljuje in sicer se odpadki skladiščijo, pri tem pa vsi odpadki niso zavarovani s folijo; tudi tisti odpadki, ki so oviti v folijo, je folija na večih mestih stragana, tako da azbestna vlakna lahko uhjajo v zrak.

Namen kampanje "Ustavimo testiranje botoksa na živalih" je:

- ozaveščati javnost o grozovitih poskusih na živalih,

- pozvati proizvajalce k uporabi živalim prijaznih metod namesto testiranja na miših,

- umakniti testiranje na miših iz evropske regulative.

Kaj je botoks?
Botoks je zaščiteno ime produkta, ki se izdeluje iz bakterijskega strupa botulina, sčasoma pa se je v javnosti uveljavil kot izraz za metodo, pri kateri z injiciranjem bakterijskega toksina botulina zgladimo ali odpravimo gube.

ODPRAVA OKOLJU ŠKODLJIVIH SUBVENCIJ IN REFORMA OKOLJSKIH DAVKOV ZA IZHOD IZ KRIZE
V letu 2011 so okolju škodljive subvencije v Sloveniji presegle 500 milijonov evrov. – Zelena proračunska reforma pomeni porabiti manj in bolje ter zaslužiti več in bolje. - Ali bo vladajoča koalicija sposobna uveljaviti načelo »onesnaževalec plača« in zaščititi javni interes?

Dolgoročno uravnotežen proračun je za Slovenijo nujnost in velik izziv. A kratkoročnim ukrepom konsolidacije, sprejetim do danes, manjka  vizija prihodnjega razvoja države. Potreba po uravnoteženem proračunu ponuja naši državi veliko priložnost, da korenito preobrazi svojo proračunsko politiko in jo usmeri v bolj trajnostno smer: namesto izpustov nevarnih snovi v zrak, vode in tla naj spodbuja energetsko in snovno učinkovitost.

V ALPE ADRIA GREEN pozdravljamo odločitev Slovenske Vlade, da bo na seji EU komisije za energetiko glasovala proti evropskemu seznamu prednostnih energetskih projektov, če projekt gradnje plinskega terminala ne bo odstranjen s seznama.

Hkrati bodo Slovenija priložila izjavo, v kateri bodo izrazili jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam in pozvali Evropsko komisijo, da upošteva mnenje Slovenije o projektu, ki ga sosednja Italija sicer podpira.

Prav vsi se soočamo z računi za električno energijo, ki so vse višji. In ker tudi stroški vplivajo na ceno nepremičnine, ni nič čudnega, da slednje padajo - zadovoljstvo kupcev in slabo voljo prodajalcev.

In ker smo v vedno manj zavidljivi situaciji - saj smo mnogi pravzaprav že v situaciji, ki je prešla mejo obupa - iščemo alternativne rešitve, kako si olajšati finančna bremena. Energija prihodnost je nedvomno sonce, ki nam ob sicer nekoliko višji začetni investiciji lahko krepko olajša plačevanje električne energije.

Članice EU-ja naj bi v Bruslju skušale doseči soglasje o seznamu prednostnih energetskih projektov. Vendar se je slovenska vlada odločila, da seznama za zdaj ne bo podprla.

Na seznamu prednostnih energetskih projektov je tudi italijanski projekt terminala v severnem Jadranu. Italija je na seznam sprva uvrstila projekt terminala v Žavljah, ki mu Slovenija nasprotuje in je tudi dosegla njegovo preimenovanje v projekt terminala v severnem Jadranu.

JAVNI POZIV PREDSEDNICI VLADE TER SLOVENSKI VLADI GLEDE GLASOVANJA SLOVENSKEGA PREDSTAVNIKA  V BRUSLJU GLEDE PLINSKEGA TERMINALA “ŽAVLJE”

Slovenska Vlada je sprejela sklep, da se bo slovenski državni predstavnik pri glasovanju v Bruslju o prioritetnih evropskih energetskih projektih vzdržal, potem pa naj bi z ločeno izjavo podprl slovenske projekte in nasprotoval italijanskemu projektu »PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE«, ki bi se na listo uvrstil z škodljivim nameram. V Alpe Adria Green pozivamo v imenu varnosti ljudi in varstva okolja in narave, da naš predstavnik na glasovanju glasuje proti listi prioritet skupnega pomena.

To obrazložujemo z dejstvom, da se Plinskemu terminalu v Žavljah uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena samo z upoštevanjem energetsko-ekonomskih, ne pa tudi okoljskih kriterijev. Če bo projekt na glasovanju dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.