Energetska sanacija stavb ima vrsto pozitivnih učinkov: dolgoročno zmanjšuje stroške bivanja, zmanjšuje izpuste CO2 in energetsko odvisnost.  Za Slovenijo predstavlja največjo priložnost za povečanje učinkovitosti rabe energije. Spodbudni so primeri, ko so se skupnosti odločile za sistematično vlaganje v programe energetske sanacije, programe povečanja energetske učinkovitosti in inovativne oblike financiranja, ki prinašajo pozitivne učinke in prihranke.

Tri dobre prakse na tem področju so spoznali udeleženci dogodka »Energetska sanacija: dobre prakse v lokalnih skupnostih - od obnove javnih in zasebnih stavb do celovitih sistemskih rešitev«. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerja projekta sta bila tudi Skupnost občin Slovenije in spletni portal Energetika.net.

V Italiji so objavili dokument, s katerim so sprejeli končno odločitev glede racionalne energetske strategije; v tej strategiji so opredelili postavke, kako zmanjšati stroške energetike, kako doseči vse evropske objektive v zvezi z okoljem in kako izboljšati energetsko oskrbo in energetski razvoj. Italijanski minister za ekonomski razvoj Flavio Zanonato je dejal, da je potrebno vse dejavnosti speljati na evropsko raven, tako da bodo konkurenčne drugim. To pomeni tudi delovati po pravilih in normativih, zmanjšati stroške birokracije in poskrbeti, da bo cena energije kompetitivna.

Cena energije je pomembna za podjetja, položnice so še vedno previsoke, zato je potrebno konkretno delovati, da bi se doseglo zadane cilje, ki so si jih zadali. To pomeni zmanjšati ceno, še posebno plina. Kar se slednjega tiče, je italijanski minister podal prioritete, ki so sledeče: cena plina mora biti kompetitivna, integrirati je treba prodajo z evropskim tržiščem, sodelovati s severno Evropo, izboljšati infrastrukture, da bo italijansko tržišče konkurenčno, to pa lahko naredijo tako, da uredijo plinovod (Južni Tok).

WWF in ERSTE Fundacija sta gostili “Evropske šole za Zemljino življenje” na zaključnem dogodku v Romuniji – Med štirimi zmagovalci tudi slovenska šola: Gimnazija Šiška

Pretekli vikend je potekal zaključni dogodek okoljske iniciative “Evropske šole za Zemljino življenje”, ki sta ga organizirala WWF in ERSTE Fundacija. Potekal je v Moieciu v okrožju Brasov v Romuniji. Ekipa iz Gimnazije Šiška se je uvrstila med štiri zmagovalce. Aktivnosti so zajemale od urejanja vrtov, uličnih dogodkov in gledaliških predstav do razstav in kampanj, v katerih učenci učijo učence.

“Z Evropskimi šolami za Zemljino življenje želimo omogočiti učencem možnosti za aktivno vključevanje, za izražanje mnenja v javnosti in za motiviranje drugih za aktivno delovanje,” je dejala Barbara Tauscher, vodja okoljskega izobraževalnega programa pri WWF Avstrija. “Za nas je zavzetost učencev najboljša potrditev projekta.”

Potencial lesa je v Sloveniji večinoma še neizkoriščen, medtem ko je sosednja Avstrija vzorčni primer izkoriščanja naravnih danosti in priložnosti, ki jih te prinašajo. V Centrih predelave lesa lokalno surovino z malo energije predelajo v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, ki v desetletjih uporabe skladiščijo CO2 in ustvarjajo delovna mesta na podeželju. Udeleženci dogodka, ki je v četrtek, 6. junija,  potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, so si ogledali tri lesno-predelovalne obrate na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerja dogodka sta bila Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma in Svet za les.

Običajni stiropor je težko razgradljiv in ga tudi ne smemo odlagati zraven običajnih smeti. Kaj pa, če bi ga bilo mogoče nadomestiti z nečim bolj organskim in seveda lažje razgradljivim? To je uspelo raziskovalcem na univerzi v Clevelandu, ko so ustvarili AeroClay.

AeroClay je ekološko prijazen nadomestek stiropora, kemijsko pridelan iz gline in zmesi polimera. Znan je po ekstremno nizki gostoti in visokem odstotku zraka (od 95 do 99% zraka celotne prostornine). Glino morajo najprej razpršiti v vodi in zmešati z mlečnimi polimeri. To zmes vlijejo v model in ga zamrznejo. Poleg izredno majhne teže in njegovih lahko dostopnih sestavin je tudi ekološko razgradljiv. Po stiskanju samodejno obdrži svojo prvotno obliko.

Udeleženci dogodka Prilagajanje na podnebne spremembe so spoznali dve dobri praksi prilagajanja: projekt in publikacijo Evropske agencije za okolje »Urbano prilagajanje na podnebne spremembe« ter dejavnosti za izgradnjo protipoplavnega nasipa v Slovenj Gradcu. Seznanili so se tudi z načrti Evropske unije in Slovenije na področju prilagajanja na podnebne spremembe, v zaključku pa razpravljali o tem, kako spodbuditi prenos dobrih praks v druga okolja po Sloveniji.

Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerja dogodka sta bila  Skupnost občin Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje.

Peticija proti potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI)

Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena. Pri tem so se upoštevali le energetsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.

Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo Evropske unije izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Ne le to, projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči.

Na lokaciji »STARA ŠOLA« - Velika Pirešica 1, Žalec

PROGRAM EKOFEJSTA ZAJEMA RAZLIČNA TEMATSKA PODROČJA

Petek, 14. junij 2013
ZDRAVJE,  SONARAVNA PRIDELAVA HRANE, PRAKTIČNA ZNANJA

17.00 – 17.45:  GAIN EKOLOŠKI SAMOOSKRBNI VRT NA 60m2 - zelenjava za štiričlansko družino

Slovenski parlament je z zapisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo določil, da lahko od leta 2015 javna poraba preseže javne prihodke le v izjemnih primerih. Čeprav je uravnotežen proračun dobra novica za prihodnje rodove, ostaja velik dvom glede tega, kako bo proces uravnoteženja javnih financ v resnici izveden.

Katere javne storitve bodo našim otrokom še vedno na voljo? Kako bodo zaslužili za preživetje? Trenutno je brez zaposlitve 25 % mladih, obeti pa niso dobri. Sprašujemo se tudi, v kakšnem stanju bo naše okolje? Suše in poplave so vse bolj pogoste, plodna kmetijska zemljišča vse bolj pozidana, izrabljamo lignit, kot da jutri ne obstaja.

Se vam letošnjo pomlad zdi, da okolje nekako ni tako, kot smo ga bili vajeni? Temperature so namreč daleč prenizke, zato ni nič nenavadnega, da spet prihajajo na dan zloglasne napovedi o prihajajoči ledeni dobi, ki naj bi bila na našem planetu menda precej običajen cikličen pojav. Poledenitve naj bi v zadnjih 1,5 milijona letih povprečno trajale po 100.000 let, vmes so meddobja rahlih otoplitev, ki trajajo po 10.000 let

Zadnja ledena doba je Evropo prizadela pred 13 tisoč leti, vse skupaj pa se je zgodilo v manj kot šestih mesecih. V to je prepričan profesor William Patterson, ki je analiziral usedline na Irskem, ki naj bi bila v času zadnje ledene dobe - ta je bila razmeroma kratka, saj je trajala vsega 1300 let - prekrita z ledom kot Antarktika.

Avtomobilski proizvajalci, ki prodajo večino potratnih vozil v Evropi, z rezultati testov o učinkovitosti porabe goriv veliko bolj manipulirajo kot tisti proizvajalci, ki izdelujejo bolj učinkovita vozila, razkriva novo poročilo organizacije International Council on Clean Transportation – ICCT [1].

Poročilo tako k seriji nedavnih študij [2], ki dokazujejo, da se razkorak med uradnimi testnimi rezultati in dejansko porabo goriv med vožnjo iz leta v leto povečuje, dodaja nov dokaz. Študija prvič primerja napredek proizvajalcev vozil pri uradnih in dejanskih podatkih o rabi goriv v zadnjih desetih letih v Evropi.

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina najbolj trajnostno mobilna šola, dijaki Šolskega centra Krško - Sevnica zmagovalci natečaja Za prijaznejši javni potniški promet

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta zmagovalcem 'Tekmovanja za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo' ter natečaja za najboljši izdelek na temo 'Za prijaznejši javni potniški promet' podelila priznaja in nagrade. Nagrade so prejeli dijaki Srednje šole Vena Pilona Ajdovščina in Šolskega centra Krško
- Sevnica.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta v okviru projekta Dobimo se na postaji [1] za šolsko leto 2012/2013 razpisala nagradni natečaj za najboljše izdelke dijakov z naslovom »Za prijaznejši javni potniški promet« ter nagradno 'Tekmovanje za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo'. Na obeh razpisih je skupaj sodelovalo 9 slovenskih srednjih šol.

Obnova ribjih staležev ter podpora trajnostnemu ribolovu v jedru dogovora
Po skoraj dveh letih pogajanj je EU naredila velik korak v smeri končnega dogovora o reformi Skupne ribiške politike. Irski minister za ribištvo in predstavnik Sveta ministrov EU, Simon Coveney, ter predstavnica Evropskega parlamenta, Ulrike Rodust, sta danes po pogajanjih, ki so trajala pozno v noč,  na tiskovni konferenci predstavila kompromis, ki zadeva glavna izhodišča reforme. Doslej sta bila namreč Evropski Parlament in Svet ministrov nasprotnega mnenja o tem, kako ambiciozna naj bo Skupna ribiška politika EU.

Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, izid pogajanj komentira:
»Ribištvo je v Evropi že desetletja zgodba o zatonu sektorja, prekomernem izkoriščanju ribjih staležev ter izrinjenosti malih trajnostnih ribičev zaradi nadvlade profitne in uničujoče ribiške industrije. Dogovor o ribiški politiki je dobra novica, čeprav ostaja malce grenkega priokusa nad pomanjkanjem konkretne časovne opredelitve, do kdaj se naj ribji staleži obnovijo. Prvič v zgodovini je EU priznala pomen malih priobalnih trajnostnih ribičev in izpostavila potrebo po upoštevanju družbenih in okoljskih kriterijih pri dodeljevanju ribolovnih kvot.«

Potencial trajnostnega razvoja slovenskega podeželja temelji na programih, ki niso pomembni le za revitalizacijo podeželja, ampak prinašajo višjo kakovost življenja, konkurenčnost gospodarstva ter prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Udeleženci včerajšnjega dogodka »Trajnostni razvoj podeželja« so spoznali tri dobre prakse: Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Zadrugo Jarina in Rastlinsko čistilno napravo v Kozjanskem parku.

Predstavitev in ogled sta  potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerji dogodka so bili Občina Šentrupert, Zadruga Jarina, Javni zavod Kozjanski park in Skupnost občin Slovenije.

Teden slovenskih gozdov, ki se je začel v ponedeljek, letos poteka pod geslom Gozdovi za vse. V Sloveniji izkoristimo le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po podatkih državnih statistikov je bilo v letu 2011 iz Slovenije izvoženih 34 odstotkov posekane lesne surovine, evidentirani letni posek lesa pa se povečuje.

Ta je leta 2011 znašal skoraj štiri milijone kubičnih metrov, vendar je bilo to le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po oceni v gozdnogospodarskih načrtih bi ta namreč lahko znašal 5,5 milijona kubičnih metrov.

Težave so predvsem v zastareli tehnološki opremljenosti zlasti za primarno predelavo lesa. Posledica tega je, da se zaradi nekonkurenčnosti veliko lesa izvozi, slovenska lesna industrija pa zadnja leta vidno hira.

SMS-ZELENI - slovenski predstavniki pri Evropski zeleni stranki (European Green Party) nasprotujemo predlogu Evropske Komisije o označevanju semen, kar smo na svetu stranke v Madridu med 10. in 12. majem tudi predstavili predstavnikom zelenih strank iz vse Evrope.

Prav na predlog SMS-ZELENI, katere je v Madridu zastopala tudi podpredsednica Eva Černigoj, so Evropski zeleni napisali poziv Evropski Komisiji.

Pritisk in postopno uničenje malih in srednje velikih proizvajalcev semen je voda na mlin velikim mednarodnim korporacijam, kar bi predstavljalo nepopravljivo škodo za neodvisnost EU in njenih članic pri proizvodnji hrane.

Novi teoretični izračuni kažejo, da so bile pretekle ocene temperature Zemljinega jedra podcenjene za 1.000 °C.

Z uporabo pospeševalnika delcev, rentgenskih žarkov, visoko intenzivnih laserjev, diamantov in železovih atomov so francoski znanstveniki iz raziskovalnega centra CNRS ugotovili, da lahko temperatura Zemljinega jedra znaša tudi več kot 6.000 °C. To je okoli 1.000 stopinj več, kot so domnevali do zdaj, in tudi več, kot znaša temperatura Sončeve fotosfere (območje, kjer sevanje Sonca zaznamo kot svetlobo) – ta znaša približno 5.500 °C.

Ker doslej Zemljini sredici nismo prišli niti blizu, najgloblja vrtina je zgolj 12 kilometrov globoka, kar pomeni, da imamo do središča Zemlje še dobrih 6.359 kilometrov, so ocene njene temperature zgolj to. Znanstveniki CNRS-ja so namreč poskušali razmere v središču našega planeta poustvariti v laboratoriju.

Evropski voditelji so se včeraj sestali v Bruslju, da bi razpravljali o energetski politiki. Njihovi sklepi kažejo, da zaradi skrbi o visokih cenah energije odlašajo s prehodom k čistemu in trajnostnemu energetskemu sistemu.

V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, menimo, da je takšno razmišljanje napačno, saj smo prepričani, da so potrebne nujne spremembe evropskega energetskega sistema, s katerimi bi preprečili nevarne podnebne spremembe.

Britanec Brian Davey je ekološki ekonomist. Čeprav pri nas ne poznamo “poklica” ekološkega ekonomista, pa bi danes moral sleherni ekonomist delovati ekološko oziroma trajnostno. Današnja ključna ekonomska paradigma - “večna” gospodarska rast, preprosto ni možna. Ni možna, ker slej ko prej pripelje do uničenja - okolja, gospodarstva in nazadnje družbe kot celote. Razen, če je to naš cilj.

Je mogoče brez neprestane rasti živeti dobro? Brian Davey pravi, “da bi si nekatere potrebščine lahko delili in da bi obstajale tudi institucije, ki bi tako izmenjavo omogočale. Gre za zmanjšanje posameznikovih potreb po lastnih, novih orodjih in potrebščinah. Mar res vsak od nas potrebuje avto? Mora imeti vsak svoj gospodinjski ali vrtni pripomoček? Z razširitvijo in okrepitvijo javnega dobrega bi lahko zmanjšali naše potrebe po materialnih dobrinah, ki jih redko uporabljamo. Hkrati bi lahko bila ta skupna orodja preko lokalnega centra mnogo bolje izrabljena in uporabljena. To bi pocenilo življenja vseh nas.”

Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi je po podatkih ameriške agencije za atmosfero in oceane (NOAA) je prvič v zgodovini človeštva presegla stopnjo 400 delcev na milijon (ppm).

Gre za vrednost, ki je bila nazadnje presežena pred več milijoni let, ko Arktika ni bila prekrita z ledom, čez Saharo se je razprostirala savana, morska gladina pa je bila tudi do 40 metrov višja od današnje. Takšne razmere danes bi lahko imele uničujoče posledice za človeštvo.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili, da je Agencija RS za okolje razveljavila izdajo okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri.

Kot ocenjujejo v DOPPS-u, gre za začetek konca 10 let trajajočega poskusa izkoriščanja vetrne energije v tem kraškem okolju. Iz društva so sporočili, da Arso v odločbi, ki jo je njihov odvetnik Tomaž Petrovič prejel v torek, ugotavlja, da soglasja ni mogoče izdati, ker investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel čezmernih vplivov na živalske vrste beloglavi jastreb, planinski orel, sršenar, širokouhi netopir, gozdni jereb in evrazijski ris.

Energetska revščina je medsektorski problem, ki zahteva dolgoročne rešitve. Ključni del reševanja je celovita obnova ali energetska sanacija stavbnega fonda, a eden od ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je tudi širitev modela energetskega svetovanja, ki ga izvaja društvo Focus v okrviru evropskega projekta Achieve, in je bil uvrščen med dobre prakse na področju trajnostne energetike v projektu »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«.

To so ključni poudarki včerajšnjega posveta »Strukturne rešitve za energetsko revščino in model energetskega svetovanja«, ki je potekal v Mestni hiši v Ljubljani. Udeleženci posveta so identificirali možne strukturne rešitve problema energetske revščine skupaj s ključnimi institucijami, ki lahko pripomorejo k reševanju problema, na delavnici pa so razmišljali, kako bi bilo mogoče model energetskega svetovanja za energetsko revna gospodinjstva prevesti v dolgoročno strukturno rešitev.

Evropski svet za kmetijstvo in ribištvo zaključil maratonska pogajanja
Po poročanju Greenpeacea se je še eno v nizu maratonskih pogajanj glede reforme ribiške zakonodaje EU končalo z razočaranjem. Evropski ministri so se v okviru Sveta sestajali od ponedeljka in ponovno obravnavali svoja stališča do ključnih točk reforme pred začetkom končnih pogajanj z Evropskim parlamentom.

»Vse skupaj je tako zastalo, da so ministri za najmanjši napredek potrebovali več mesecev intenzivnih pogovorov. Danes predlagano skupno stališče še vedno ni dovolj odločno, da bi prineslo rešitev za evropske ribje staleže in ribiške skupnosti, a ohranja nekaj upanja pred končnimi pogajanji z Evropskim parlamentom. Le še odločnost parlamenta, ki uživa veliko politično in javno podporo, lahko reformo uspešno pripelje do konca,« je izide ministrskega srečanja komentirala Greenpeaceova svetovalka za morsko politiko EU, Saskia Richartz.