Novo poročilo Greenpeacea razkriva, zakaj želijo energetski velikani ohraniti močno odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv
Voditelji Evropske unije (EU) se pripravljajo na odločitev o prihodnosti evropske energetske oskrbe do leta 2030. Novo Greenpeacovo poročilo Priklenjeni (ang. Tied down) medtem razkriva, zakaj želijo največja evropska energetska podjetja ohraniti visoko stopnjo uvoza fosilnih goriv in to kljub političnim, okoljskim in finančnim stroškom, ki jih moramo Evropejci plačevati.

Odvisnost od energetskega uvoza, ki onesnažuje okolje, je zadušila evropski diplomatski odgovor na ukrajinsko krizo in nas udarila z velikanskimi finančnimi stroški. EU vsako leto porabi preko 400 milijard EUR za uvoz več kot polovico svoje energije (53 odstotkov) s tujine.

Greenpeaceovo poročilo ”Priklenjeni: Zakaj nas evropski energetski velikani želijo obdržati odvisne od uvoza fosilnih goriv” [1] razkriva uvozno odvisnost osmih največjih evropskih energetskih podjetij, saj uvoz predstavlja tretjino njihovih prihodkov od prodaje elektrike oz. plina v EU. V letu 2011 so ta podjetja ustvarila 116 milijard EUR prihodkov, ki temeljijo na plinu in premogu. Ta goriva uvažajo iz držav izven Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Tri največja podjetja, ki z uvozom ustvarijo največ prihodkov, so nemški E.ON, ocena prihodkov od uvoza za leto 2011 je 36 milijard EUR, francoski GDF Suez, ocenjen prihodek 23 milijard EUR in italijanski ENEL, 18 milijard EUR.

Prihodki tovrstnih podjetij so odvisni od tega, da Evropa ostane energetsko odvisna in posledično geopolitično ranljiva.

Šest od teh osmih podjetij so del tako imenovane skupne Margritte, samoimenovane skupine podjetij, ki pri voditeljih EU lobirajo proti naprednim energetskim politikam na področju (domačih) obnovljivih virov energije in zmanjšanju porabe enerije.

Nekatera energetska podjetja, npr. EnBW, SSE, Dong in Verbund, so naklonjena večji energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije. Ostala podjetja, med katere uvrščamo tudi skupino Margritte, pa zavračajo cilje na področju obnovljivih virov energije in zmanjšanja energetske porabe do leta 2030. To počno kljub temu, da bi taki ukrepi pomagali Evropi pri zoperstavljanju proti veliki globalni grožnji, tj. podnebnim spremembam.

Skupina Margritte pred pomembnim EU vrhom, ki se bo zgodil 23. in 24. oktobra, izvaja pritisk na vlade EU. Na tem vrhu se bo namreč odločalo o podnebni in energetski politiki do leta 2030.

Dejan Savić, zastopnik za energetiko pri Greenpeace v Sloveniji, je izpostavlil:

“Gre za ključno obdobje za Evropo. Imamo priložnost, da se osvobodimo muhavosti vseh političnih oz. industrijskih velikanov, ki bi želeli izigravati Evropo zaradi njene energetske odvisnosti.

Podjetja, čigar poslovni model je odvisen od nadaljnjega uvoza fosilnih goriv s politično negotovih območij, nimajo potrebne verodostojnosti, da bi Evropo usmerjala k zmanjševanju odvisnosti od uvoza energije. Od naših voditeljev pričakujemo, da poslušajo javni interes in podprejo močne cilje za preboj obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, najboljše oblike energetske varnosti. ”

Greenpeace poziva evropske politike, da podprejo 45-odstotni cilj za obnovljive vire energije, 40-odstotni cilj za energetsko učinkovitost in 55-odstotni cilj za zmanjšanje domačih izpustov ogljika do leta 2030.

Opombe:
[1] Poročilo je dostopno na: http://www.greenpeace.org/slovenia/si

To poročilo je nadaljevanje prejšnjega Greenpeacovega poročila Zaklenjeni v preteklosti- Zakaj se velika evropska energetska podjetja bojijo sprememb, ki opisuje, kako so poslovni modeli največjih evropskih energetskih podjetij netrajnostni (povezava do poročila, angleški jezik).

www.greenpeace.si