Ekologi brez meja so pričeli izvajati projekt Zero Waste turizem - Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Namen projekta je ponudnike storitev spodbuditi k prehodu v krožno gospodarstvo preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.

Pripravili bodo smernice za Zero Waste hotele in restavracije ter organizatorje prireditev, ki jih bodo v dveh pilotnih primerih in preko izobraževanj prenesli tudi v prakso. Hoteli v Italiji, ki so takšne smernice že uvedli, so v dveh letih za 95 % znižali količine odpadkov, stroške ravnanja z njimi za četrtino in povečali obisk za 15 %.

V Ljubljani je potekala novinarska konferenca o plinskem terminalu v Žavljah ob izdajo okoljskega soglasja italijanskega ministrstva za okolje:

" PLINSKI TERMINAL V ŽAVLJAH PONOVNO POSTAJA RESNIČNOST!"

Italijansko ministrstvo za okolje je 30. maja izdalo in še isti dan objavilo dovoljenje za uplinjevalnik v Žavljah, domnevamo pod pritiskom groženj po odškodninah investitorja, ki je v protimafijskih sodnih preiskavah. Je skladno s politiko njihove vlade, izjavo odbornika za ekonomijo dežele Furlanije-julijske krajine pred tremi meseci na razgovoru z gospodarstveniki, naj ne skrbijo, saj terminal bo in namerami tržaških županskih kandidatov ter predsednice dežele, ki je dobila celo odlikovanje predsednika naše države.

Slovenija je bila še pred dvema letoma na dobri poti zmanjševanja negativnih vplivov energetike na okolje. Zdaj pričakovanja niso več tako optimistična. Energija je eden od nujnih pogojev za človeško zdravje in blaginjo, a ima lahko hkrati uničujoče posledice na okolje.

Slovenija že več kot pet let spremlja okoljske vplive svoje energetske politike in je bila po besedah Matjaža Česna z Inštituta Jožefa Stefana (IJS) do leta 2014 na dobri poti, da doseže cilje do leta 2020. »Za leto 2015 in 2016 podatkov še ni, a lahko pričakujemo, da trend ne bo tako pozitiven kot v prejšnjih letih,« pa je na predstavitvi kazalnikov za okolje in energijo pri Agenciji RS za okolje (Arso) opozoril Česen.

Na konferenci “Energetska revščina v Jugovzhodni Evropi”, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju, se je zbralo več kot 60 predstavnikov institucij in organizacij, ki se ukvarjajo z energetskimi in socialnimi vprašanji, poslancev Evropskega parlamenta, znanstvenikov, strokovnjakov za energetsko revščino in predstavnikov civilne družbe.

Na konferenci so predstavili posebnosti energetske revščine v Sloveniji, Bolgariji, Makedoniji in na Hrvaškem, kjer poteka evropski projekt za zmanjšanje rabe energije v energetsko revnih gospodinjstvih REACH. Predstavitve in razprava so pokrili celotno Jugovzhodno Evropo, saj so problemi v regiji podobni.

"Večina javnosti je proti naftnemu raziskovanju v Jadranu in mi to voljo spoštujemo.”

S temi besedami je hrvaški minister za gospodarsko pospremil odločitev o zaustavitvi projekta črpanje nafte v Jadranskem morju. Četudi Jadrana še nismo obvarovali pred vsemi spornimi naftnimi projekti v regiji, smo tokrat izbojevali pomembno zmago!

Odločitev hrvaške vlade pomeni uspeh vseh vas, ki ste se v preteklem letu vključili v kampanjo S.O.S za Jadran, s katero smo se borili proti spornim naftnim avanturam v Jadranu. Vsi, ki ste podpisovali peticije, delili svoje fotografije, pošiljali razglednice S.O.S za Jadran, o problemu opozarjali svoje prijatelje in znance, ste tako pomembno pritiskali na politične odločevalce.

Kečiga, ambasadorka prosto tekoče reke Mure, bi v primeru izgradnje hidroelektrarn izginila najhitreje
Z izpustom 30 osebkov kečig v reko Muro so nevladne organizacije opozorile na izjemen pomen, ki ga ima prosto tekoča reka Mura za ohranjanje ribjih vrst, saj v njej živi kar 2/3 slovenskih domorodnih vrst rib (51 od 76), s čimer je reka z največjo biotsko raznovrstnostjo rib v Sloveniji. Največjo grožnjo reki Muri in vrstam, ki živijo v in ob njej, predstavlja načrtovana izgradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota in še sedmih hidroelektrarn.

»Simbolični izpust kečig je del kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor, da ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada ter ustavi načrte za izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Le-te bi povzročile izumrtje skoraj polovice domorodnih vrst rib ter prizadele že tako redko populacijo kečige in drugih selitvenih vrst rib, kot sta sulec in podust, ki bi tudi najhitreje izginile,« je ob izpustu povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje pri WWF.

Odpovedana seja nizozemskega predsedstva v Amsterdamu, na kateri bi morali razpravljati o prihodnosti EU predpisov za varstvo narave
Nizozemsko predsedstvo EU je odpovedalo ministrsko konferenco »Politike za varno prihodnost narave«, ki naj bi potekala konec meseca v Amesterdamu, in od katere se je pričakovalo, da bo ponudila odgovore o prihodnosti direktiv o habitatih in o pticah, osnovnih predpisov za varstvo narave v Evropski uniji. Konferenca je bila preklicana, ko je Evropska komisija sporočila, da delovni dokument REFIT procesa ne bo objavljen pravočasno.

»Ta neuspeh Junckerjeve Komisije, ki je privedel do odpovedi tega pomembnega dogodka, ni le sramota za predsednika Junckerja in njegove sodelavce, temveč je prav šokanten. Zakaj ta komisija ni sposobna objaviti rednega poročila o preverjanju primernosti zakonodaje EU za varstvo narave, ki se izdeluje že od lanske jeseni,« se sprašuje Andrea Štefan, vodja politik v WWF Adria in dodala, da mora Komisija zdaj pojasniti, kateri so razlogi za, kot se zdi, namerno zavlačevanje konference.

Industrijska konoplja (Cannabis sativa) je dragoceno živilo in odlična krma za živali. Uporablja se jo v kozmetiki, medicini, tekstilni in papirni industriji ter gradnji. Lahko je surovina za pogonsko gorivo, v zadnjem času pa postaja zanimiva še za celo skupino novih inovativnih izdelkov. Njena pridelava je ekološka in ogljično nevtralna, saj ne potrebuje zaščite pred škodljivci in je popolnoma biorazgradljiva.

Njena uporaba je brez odpadkov - uporabni so vsi deli rastline, po koncu življenjske dobe se spremeni v kompost. Ima tudi fitoremediacijske sposobnosti, saj lahko izboljšuje kakovost degradiranih tal. V svojih mnogoterih pojavnih oblikah na okolju prijaznejši način nadomešča izdelke iz bombaža, lesa in nafte. Zato je Umanotera izbrala Zadrugo Konopko, inovativnega promotorja pridelave in predelave industrijske konoplje, kot dobro prakso v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

Britanski premier David Cameron je pozval Evropsko komisijo, da ohrani EU predpise za varstvo narave in zahteval nujno razpravo o njihovi morebitni reviziji

Britanski premier David Cameron je odločno podprl EU predpise za varstvo narave: Direktivo o habitatih in Direktivo o pticah, ki so temelj ekološke mreže Natura 2000. Cameron je ob tem poudaril nujnost razprave o morebitni spremembi teh predpisov, procesa, ki ga je Evropska komisija pričela pred skoraj 1.000 dnevi – 2. oktobra 2013.

»Negotovost traja že 975 dni, kar je popolnoma nesprejemljivo. Glede na veliko podporo, ne samo velikega števila članic, ampak tudi javnosti, nam ni jasno, zakaj Komisija še ni sprejela odločitve,« je dejal Martin Šolar, direktor WWF Adria. »Lani ob tem času je več kot 520.000 prebivalcev EU sodelovalo v javnem posvetovanju Evropske komisije in dalo jasno podporo nevladnim organizacijam, pod vodstvom WWF in Bird Life, ki se zavzemajo, da direktive ostanejo takšne kot so. Seveda pa je potrebno boljše izvajanje teh predpisov na nacionalni ravni,« je zaključil Šolar.

Družba ZEOS, d.o.o. je v sklopu LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki lansirala 36 uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. Skupaj s PUP-Saubermacher d.o.o. jih je s podpisom listine predala v uporabo občinam Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava.

Na srečanju so organizatorji projekta napovedali tudi prihajajoče ozaveščevalne dogodke v lokalnem okolju ter predstavili okviren načrt postavitve uličnih zbiralnikov po drugih občinah države in ostale projektne aktivnosti.

Postavitev uličnih zbiralnikov v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava

Moja reka si 2016: Murska Sobota, Kranj in Domžale so se najbolj izkazali pri čiščenju vodnega okolja
V projektu Moja reka si smo v letu 2016 povezovali organizatorje čistilnih akcij in prispevali k močnejšemu glasu njihovega dela. Med 28 prijavljenimi organizacijami smo izbrali 13 finalistov, med katerimi so se najbolj izkazali občina Murska Sobota, Zveza tabornikov občine Kranj in Ribiška družina Bistrica Domžale. Skupaj je 13 finalistov zbralo več kot 300 ton odpadkov.

13 finalistov iz vse Slovenije je v letu 2016 združilo več kot 10 tisoč ljudi, ki so očistili več kot 150 kilometrov brežin rek, potokov in jezer. Namen projekta Moja reka si 2016 je povezovanje čistilnih akcij, ki predvsem v spomladanskem času potekajo po vsej državi in jim dati močnejši glas pri njihovem delu. Tako smo vse čistilne akcije predstavili na portalu mojareka.si in Facebook strani Moja reka si, obveščali lokalne in nacionalne medije o čistilnih akcijah ter njihovo delo predstavili tudi v reportažah. Projekt Moja reka si poteka skozi vse leto. 1. junija, ob Dnevu Save, najboljši organizatorji prejmejo tudi denarne nagrade, vsi organizatorji pa prejmejo priznanja za njihov prispevek k čistejšim rekam.

Krožno gospodarstvo ni kakšno gospodarstvo, ki se ukvarja z izdelavo krogov, koles, turbin, obročev in kar je tega. Ali pa tudi. Stvar postaja hudo resna in še zdaleč ne samo moderna. V resnici gre za najbolj možen zdravorazumski model gospodarjenja, ki se vrača nazaj k naravi, vsekakor pa zaradi izumiranja zdrave pameti marsikoga nervira. Tako kot zdrava pamet tudi - zakaj bi poenostavljali, če lahko kompliciramo!

NAZAJ K NARAVI!
Če trenutni model gospodarstva podpira kopanje novih in novih grobov in gomil (t.i. linearni model gospodarstva "od zibke do groba"), se v krožnem gospodarstvu razmišlja o tem, kako odslužen izdelek rešiti pred dokončnim zakopavanjem na grobišča nove dobe (beri smetišča; mogoče bi človeško dobo po 20. stoletju morali imenovati Smetiščna doba?). Ker niti "grob" največkrat ni grob, ampak za izdelek mučno in predvsem večstoletno preperevanje v nekaj, kar še ni jasno, kako bo to videti po 500 letih (#nismošetam). Za boljšo predstavo vzemimo običajno otroško plastično igračo, npr. bagerček.

Kampanja Dvigni glasnost narave! želi spodbuditi ljudi, da se zavejo pomembnosti narave za pobeg od stresa in urbanizacije ter pošljejo sporočilo svojim vladam in Evropski komisiji, naj ne revidirajo EU predpisov za varovanje narave

Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) je danes pričela s kampanjo Dvignimo glasnost narave!, ki poziva vse Evropejce, da se znova povežejo z zvoki narave in sprejmejo ukrepe, ki nam bodo omogočili zaščito številnih naravnih habitatov in vrst, ki so še vedno v nevarnosti. Tisoče skladb komponiranih iz zvokov narave, bo poslano evropskim politikom s sporočilom, da naj preprečijo slabljenje ključnih EU predpisov za varovanje narave, ki so trenutno v obravnavi. V videu kampanje WWF opozarja ljudi na velike koristi, ki jih prinaša preživljanje časa v naravi za naše zdravje in kakovost življenja.

Slovenija spada med biotsko najbolj pestre države na svetu. To je njen kapital, ki pa se ga vse premalo zavedamo. "Upad biotske raznovrstnosti je v svetovnem merilu trenutno največja grožnja človeštvu. Večja od podnebnih sprememb in večja od finančne krize," opozarjajo na zavodu za varstvo narave.

22. maja po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Živimo v času, ko dobesedno pred našimi očmi rastlinske in živalske vrste izumirajo, pri tem pa pozabljamo, da ko dopuščamo to, škodujemo tudi sami sebi. "Kljub številnim zavezam se izguba biotske pestrosti še naprej pospešuje v vseh regijah," je opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.

Velik interes slovenskih turističnih ponudnikov in destinacij za vključitev v nacionalno zeleno shemo
Turizem je v osnovi podnebju neprijazna dejavnost. Predvsem zaradi z njim povezane mobilnosti, pogosto tudi zaradi velike porabe energije v turističnih objektih, odpadkov ter škodljivega vpliva na naravno okolje. Vendarle pa je prepoznan tudi njegov velik potencial, da s povezovanjem, motiviranjem, promocijo in množenjem trajnostnih praks deluje kot pomembno gonilo zelenega, nizkoogljičnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

Slovenska turistična organizacija je s ciljem povezovanja prizadevanj za ozelenitev turistične dejavnosti ter podpore turističnim ponudnikom in destinacijam pripravila Zeleno shemo slovenskega turizma, ki jo je Umanotera izbrala kot dobro prakso v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Slovenska turistična organizacija zeleni turizem opredeljuje kot trajnostni turizem, ki minimizira vplive turizma na okolje in maksimizira njegovo prilagoditev podnebnim spremembam. Poleg okoljskega vidika pa zelena shema vključuje še družbene, gospodarske in kulturne vidike ter kakovost, zdravje in varnost.

Ob Dnevu Zemlje v Ljubljani je potekalo v organizaciji Društva Ekologi brez meja in organizacije Zero Waste Europe ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in podjetjem Snaga Ljubljana, redno letno srečanje organizacije Zero Waste Europe in srečanje Zero Waste mest.

Direktor organizacije Zero Waste Europe Joan Marc Simon je ob tem družabnem dogodku poudaril: “Zero Waste Europe predstavlja glas skoraj sedmih milijonov prebivalcev Evrope. Tudi iz Slovenije, saj se je v dobrem letu in pol, od kar so Ekologi brez meja postali nacionalna Zero Waste organizacija, mreži priključilo šest občin, ki se uvrščajo med najboljše v Evropi!”

Ekologi brez meja bomo v soboto, 4. junija, med 10. in 12. uro na največji Ljubljanski tržniciopozarjali, da so plastične vrečke škodljive za okolje ter pokazali praktične in dobre alternative. Mimoidočim in prodajalcem na tržnici bomo razdelili večje število pralnih vrečk za sadje in zelenjavo, v zameno za obljubo, da plastičnih ne boste več uporabljali. 

Za potrebe dogodka bomo v pisarni (Grablovičeva 52, 1000 Ljubljana) Društva Ekologi brez meja do 2. junija ob četrtkih med 9. in 13. uro zbirali rabljene plastične vrečke. Vsak, ki bo prinesel polno vrečoplastičnih vrečk, bo za nagrado prejel pralno vrečko za sadje in zelenjavo Zelenci. Dogajanje pred našo stojnico pa bo popestril prav poseben performans.

Društvo za zaščito živali Ljubljana 4. junija organizira 17. akcijo zbiranja starega papirja v pomoč živalim. Star papir, pa tudi odpadne originalne kartuše in potrebščine za živali, lahko med 8. in 18. uro prinesete pred Center Interspar Vič v Ljubljani. Del sredstev bo društvo namenilo Zavetišču Horjul in projektu TNR Team Slovenija, ki skrbi za sterilizacije, kastracije in zdravstveno oskrbo nikogaršnjih živali na Balkanu.

Pričakali vas bodo prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana in prostovoljni gasilci PGD Vič. Vsi, ki boste prinesli star papir, odpadne originalne kartuše ali opremo za živali, boste lahko sodelovali v nagradni igri, za najmlajše pa je društvo pripravilo tudi ustvarjalne delavnice. Ob 10. in 16. uri bodo otroci lahko iz recikliranega odpadnega materiala izdelali živali in se tako naučili nekaj novega o živalskem svetu ter ohranjanju okolja.

V Sloveniji se danes o razvoju potniškega železniškega prometa skoraj ne govori, čeprav je opredeljen kot hrbtenica integralnega sistema javnega potniškega prometa, ki naj bi v večji meri zaživel jeseni z uvedbo enotne vozovnice in uskladitvijo voznih redov med koncesionarji. Ob nenehnem in z vidika gospodarstva razumljivem izpostavljanju nujnosti investicij v železniško infrastrukturo kot osnovo za logistične dejavnost, se ustvarja vtis, kot da je potniški železniški promet bolj kot ne motnja pri povečanje obsega in konkurenčnosti prevoza blaga po tirih.

Pri tempa  se pozablja, da je tudi udoben, zanesljiv in hiter prevoz potnikov eden od pomembnih dejavnikov gospodarskega razvoja, saj zmanjšuje izpostavljenost stresu pri prevozu na delo in v šolo ter s tem izboljšuje produktivnost zaposlenih in učečih, da o zmanjšanju prometne gneče ter izpustov zdravju ljudi in podnebju škodljivih plinov sploh ne govorimo. Kot kažejo primeri iz sosednjih Avstrije, Italije in Madžarske pa imata železniški oz. dobro integriran javni potniški promet pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma.

ZPSTest kosilnic
Potrošniške organizacije so pod drobnogled tokrat postavile 60 kosilnic (12 akumulatorskih, 20 električnih in 28 bencinskih kosilnic), 25 izmed teh jih lahko kupite tudi v slovenskih trgovinah. Če so še na lanskem testiranju akumulatorski modeli kosilnic zgolj pokukali na trg, je bila letos najboljša kosilnica na testu prav akumulatorska.

Med testiranimi modeli letos ni bilo slabih izdelkov, zato so skupne testne ocene precej dobre, res pa je, da so med kosilnicami nekatere razlike, ki poleg cene vplivajo na izbiro posameznega modela. Preizkus varnosti in trajnosti modelom ni delal preglavic in vse kosilnice bomo lahko več let uporabljali brez težav, po zaključku testiranja menijo na ZPS.

Široka koalicija podjetij, mest, sindikatov in civilno-družbenih organizacij voditelje EU poziva k okrepitvi podnebnega ukrepanja
Na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je na sedežu Združenih narodov več kot 150 držav podpisalo Pariški dogovor. To je signal nadaljnjega in okrepljenega podnebnega ukrepanja na globalni ravni. Ob tem široka koalicija podjetij, sindikatov, mest in civilno-družbenih organizacij voditelje EU poziva k spoštovanju Pariškega dogovora in zagotavljanju skladnosti med cilji dogovora in evropskimi podnebnimi cilji.

Slovesnost ob podpisovanju dogovora bo pomemben korak na poti k začetku veljavnosti Pariškega dogovora, a bo hkrati tudi najenostavnejši del naloge. Pravi test zavezanosti k doseganju ciljev dogovora bosta njegova ratifikacija in izvajanje.

SADJE NAJ BO PRAVIČNO!
Na svetovni dan banan je Društvo Focus in Zadruga Buna sta začele z kampanjo Komu služijo banane? Sadje naj bo pravično, ki bo razkrila od kod prihaja (tropsko) sadje, kako pride do nas in kaj doživi na svoji poti.

Z akcijo Komu služijo banane? se tudi v Sloveniji začenja kampanja osveščanja Sadje naj bo pravično, ki nagovarja trgovske verige, da nehajo zniževati cene odkupa (tropskega) sadja pod mejo vzdržnega na račun uničenega okolja in pridelovalcev, ki v trgovski verigi banan nimajo možnosti dostojnega preživetja, je povedala Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Cena goriva ni zgolj ta, ki jo plačamo na bencinskem servisu, tako kot okoljska škoda goriva ni zgolj ta, ki jo povzročimo z našo vožnjo. Ogromne obremenitve okolja nastanejo tudi pri pridobivanju različnih vrst goriva. Društvo Focus objavlja spletno razstavo, ki prikazuje le delček zgodbe v ozadju polnega rezervoarja, ki je velikokrat zamolčana.

Dnevno na svetu porabimo 91 milijonov sodčkov nafte na dan [1], približno 160 ton vsako sekiundo, večinoma za transport. Promet je odgovoren za približno četrtino emisij toplogrednih plinov v EU (v Sloveniji za tretjino) in je za energetiko drugi največji sektor po izpustih toplogrednih plinov. [2] Razstava razkriva, kateri so najbolj uničujoči viri pogonskih goriv.