AAG je 27.09.2016 na INŠPEKTORAT RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR, INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN NARAVO ter VARUHINJI ČLOVEKOVIH PRAVIC RS podal prijavo  zaradi stalne prekoračitve hrupne obremenjenosti okolja, ki ogroža zdravje in počutje naših članov ter ostalih prebivalcev na Bleiweisovi cesti in Veselovi ulici v Ljubljani. Prijavo je AAG podal na podlagi pritožb občanov Ljubljane živečih na tem območju in na podlagi zaključkov ekološke patrulje, ki smo jo opravili 26. Septembra 2016.

Negativni učinki hrupa na naše zdravje in dobro počutje.

Stanje v bivalnem okolju na  Bleiweisova cesta in Veselova ulica v Ljubljani postaja nevzdržno zaradi hkratne emisije hrupa, katerega vir je železniški in cestni promet. To je še posebno zaznavno v poletnem času, ko zaradi hrupa stanovalci na tem območju ne morejo odpirati oken, saj se zaradi jakosti hrupa sploh ne morejo pogovarjati.  Prav tako ne morejo biti na vrtovih in na balkonih.

V Celjskem mladinskem centru so mladi razpravljali o pomenu pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami. Udeleženci delavnice »E-odpadki in naše okolje« so iskali načine, kako zmanjšati vpliv tovrstnih odpadkov na okolico.

Organizirana je bila v sklopu projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj pod vodstvom družbe ZEOS, d.o.o. v sodelovanju z Zavodom Mladinska mreža MaMa.

V organizaciji Društva Ekologi brez meja in Tehniške založbe Slovenije je potekalo predavanje Bee Johnson - Zero Waste gurujke in avtorice knjige Zero Waste Home (Dom brez odpadkov).

Pred polno dvorano Kreativnega centra Poligon je Bea predstavila svoj način življenja brez odpadkov in knjigo, s katero navdušuje publiko po celotnem svetu, saj je prevedena že v 12 jezikov. Tudi slovensko občinstvo je letos poleti dobilo prevod te uspešnice, ki je nastal v sodelovanju med Društvom Ekologi brez meja in Tehniško založbo Slovenije. Knjiga je že na voljo v vseh knjigarnah in v spletni trgovini Zelenci.

Ekologi brez meja začenjajo z novim projektom na področju zavržene hrane Ne meč’mo hrane stran! Glavni cilj projekta je raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter osveščati o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih.

Količina zavržene hrane se resda znižuje, v letu 2014 je po ocenah znašala 55 kg na prebivalca Slovenije, od tega pa še vedno skoraj polovica zavržene hrane nastane v gospodinjstvih.

Ekologi brez meja vas v sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! vabimo na slovensko premiero filma Ne meč’mo hrane stran! (Just Eat It). Javna projekcija ob svetovnem dnevu hrane bo potekala v ponedeljek, 17. oktobra 2016, ob 19.00 v Kinu Šiška v Ljubljani.

V nekaterih delih našega planeta je hrana postala moda in prestiž. Na TV zaslonih nas zasipajo z neštetimi kuharskimi oddajami, police trgovin so založene s številnimi različicami enakega izdelka, ponujajo mamljive popuste na količino, ki se jim je težko odreči. Pri tem pa pozabljamo, da na svetu kar 40 % te hrane pristane v smeteh!

Alpe Adria Green je v zakonitem roku na MOP poslal pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

V AAG smo 22.09.2016 poslali pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal in sicer:

1. AAG zahteva umik osnutka Pravilnika o monitoringu stanja tal.
Osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal (v nadaljevanju: Pravilnik) naj se umakne iz razprave in nadaljnje obravnave ter morebiti pripravi nov osnutek, ko bo sprejeta morebitna nova Uredba, čeprav je naše stališče, da obstoječa uredba iz 1996 zadošča za sanacijo in vse analize (nedavni primer Kidričevo, pa zakon za Mežiško dolino, pa že pripravljena Odredba za sanacijo Celjske kotline…). Pravilnik namreč prehiteva Uredbo o stanju tal, ki ni sprejeta in po zadnji izjavi predstavnika MOP na TV usoda Uredbe 2016 še ni znana. Dejstvo pa je, da se Pravilnik v veliko členih sklicuje na Uredbo, ki je ni. Nekaj primerov v nadaljevanju tudi navajamo.

Ponosni smo, da smo tudi Ekologi brez meja del mreže 90 nevladnih organizacij, ki je danes predstavila globalno vizijo, sestavljeno iz 10 jasnih korakov, katerih končni cilj je prihodnost brez onesnaževanja s plastiko. Vizija je prvi korak globalnega gibanja, ki želi spremeniti uporabo in odnos družbe do plastike.

Če ne bomo nemudoma ukrepali, bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib, opozarjajo znanstveniki. Plastika ogroža biotsko raznovrstnost v morjih in predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Kljub nevarnostim, ki jih tovrstno onesnaževanje prinaša tako planetu, kot ljudem, pa se vlade in industrija vse do danes niso uspele resno spoprijeti s sistemskimi spremembami, ki bi prinesle rešitev problema.

Okoljske migracije so simptom nevzdržnega gospodarskega modela, ki diktira stalno rast proizvodnje in potrošnje. Slovenija je del tega problema. Čas je, da se zavzamemo za njegovo rešitev.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je v imenu Mreže Plan B za Slovenijo na Vlado Republike Slovenije naslovila poziv, naj se zavzame za nabor politik, ki bo skladno prispeval k nadomestitvi diktata stalne rasti s paradigmo družbene blaginje, ob tem pa izkaže zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in planetarnih sobitij.

Organizacije, združene v Koaliciji proti tajnim sporazumom, so na današnjem shodu opozorile, da sporazum CETA Sloveniji prinaša kopico tveganj ob ničnih gospodarskih učinkih. Pred Državnim zborom so izrazile pričakovanje, da se bodo poslanke in poslanci na bližajočem se glasovanju o sporazumu CETA zavzeli za interese prebivalk in prebivalcev Slovenije. 

Kot so opozorili v današnjih govorih bi se Slovenija s podpisom sporazuma CETA zavezala pravilom sodnega investicijskega sistema (ICS) in se tako po nepotrebnem izpostavila morebitnim odškodninskim tožbam multinacionalnih korporacij.

Projekt Trajnostna mobilnost v praksi izobražuje, ozavešča in informira medije, učitelje, ravnatelje ter zaposlene na občinah in preko njih širšo javnost o koristih blaženja podnebnih sprememb na področju mobilnosti. Usposobi jih tudi za prehod v nizkoogljično družbo, kjer mobilnost temelji na javnem prevozu, nemotoriziranih oblikah premikanja ter drugih alternativnih, nizkoogljičnih potovalnih načinih.

Do konca leta 2016 bo izveden bogat nabor aktivnosti. Konec septembra bo izšel priročnik dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti v Sloveniji in tujini. V njem bodo raznoliki primeri rešitev iz večjih in manjših mest, turističnih območij, podeželja, s področja občinskih politik, organizacije večjih dogodkov ter vsakodnevnih poti. Priročnik bo podpora izobraževanju ciljnih skupin, hkrati pa bo dobra promocija trajnostne mobilnosti v Sloveniji.

V okviru projekta CH4LLENGE so nastali štirje novi priročniki o ključnih korakih priprave Celostnih prometnih strategij (CPS). Še posebej pridejo prav vsem občinam in izvajalcem, ki trenutno pripravljajo CPS. Priročniki so objavljeni na osrednjem evropskem spletnem portalu za trajnostno mobilnost ELTIS, glavne vsebine posameznih priročnikov pa so:

Sodelovanje institucij (Institutional Cooperation Kit) Priročnik je z jasnimi usmeritvami v pomoč pri izboljšanju geografskega, političnega, administrativnega in medoddelčnega sodelovanja med pripravo in izvajanjem CPS. Praktični nasveti vključujejo opredelitev okvirov sodelovanja, upravljanja partnerstev in sprejemanja dogovorov o odgovornosti za izvajanje ukrepov. Gradivo.

Zero Tour 2016: Pozitivni okoljski, družbeni, turistični in drugi ekonomski vidiki uporabe električno gnanih vozil iz prve roke 

Na dogodku Zero Tour 2016 so lastniki in uporabniki električnih vozil s svojim zgledom in praktičnimi izkušnjami ozaveščali vse, ki so na štartnih točkah in ob poti po turističnih točkah občine Ivančna Gorica prišli v stik s karavano električnih vozil. Tridnevni dogodek je širil tudi idejo o nujnosti večje energetske samooskrbe ter uporabe čistejših prevoznih sredstev, če želimo okolje zanamcem zapustiti takšno, kot ga poznamo danes.

Slovenski pionir e-mobilnosti in inovator Andrej Pečjak je zbranim na predavanju in ob poti odstiral mite in neresnice glede e-mobilnosti ter na praktičnih primerih in izračunih prikazal, kako lahko usmeritev v elektrifikacijo domačega voznega parka slovenski družbi in posameznikom prinese veliko koristi.

V Sloveniji je vedno več občin, ki sodelujejo v Evropskem tednu mobilnosti (ETM). Letos jih bo aktivnih 71, kar je absolutni rekord. To pomeni, da bo sodelovala kar tretjina vseh slovenskih občin. Poleg občin se lahko s svojimi aktivnostmi pobudi priključijo tudi posamezne organizacije, podjetja ali skupine posameznikov. Svoje aktivnosti slednji registrirajte tukaj.

Slogan ETM 2016 je »Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost«. Več raziskav je namreč pokazalo, da ima trajnostna mobilnost pozitivne učinke tudi na ekonomsko uspešnost občin in mest. Vrednost nepremičnin v mestih z dobro kolesarsko infrastrukturo in učinkovitim javnim prevozom je, denimo, višja. Otroci, ki gredo v šolo peš ali s kolesom, dosegajo boljše rezultate.

Gaza ne more vzdrževati potrebne infrastrukture
V Gazi je le okoli tri odstotke vode pitne. Ljudje pitno vodo slabe kakovosti pridobivajo tudi z razsoljevanjem morske vode. Potrebno infrastrukturo je nemogoče vzdrževati zaradi izraelskih napadov in blokade.

Voda je v Gazi, še posebej v njenih begunskih taboriščih, vredna zlata. 34-letna Nahed Radvan, ki živi z osmimi otroki in razširjeno družino, pravi, da ima njena družina običajno vodo le dva dni na teden. Še takrat voda, ki jo dobijo, ni čista in pitna. Zaradi visoke slanosti nas pečejo oči, je dejala po poročanju Al Džazire. Slaba kakovost vode povzroča tudi številne druge zdravstvene težave, recimo težave s kožo ali trebušne infekcije.

Velik izziv trajnostne mobilnosti je zagotoviti visoko stopnjo dostopnosti in mobilnosti, pri tem pa se izogniti številnim negativnim posledicam. Ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi platmi prometa zahteva veliko dobrih idej, celovitega spremljanja stanja in tudi nekaj drznosti. Razvoj trajnostne mobilnosti je zato kompleksen, dolgotrajen in razmisleka poln proces.

Brošura Okolje, promet in zdravje je vzpodbuda in podpora slovenskim občinam pri sprejemanju uravnoteženih odločitev o trajnostni mobilnosti. Podpira tudi njihove aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Je dober vir informacij o tem, kako promet vpliva na naše življenje, okolje in zdravje ter kaj lahko vsi skupaj glede tega ukrenemo.

Slovenija je glasovala za podaljšanje
Predlog Evropske komisije (EK), ki je želela začasno podaljšati dovoljenje za uporabo herbicida glifosata, ni prejel potrebne podpore med državami članicami. Slovenija je sicer predlog podprla.

Predstavniki držav članic so v okviru razprave v odboru za rastline, živali, živila in krmo odločali o kompromisnem predlogu, po katerem bi začasno podaljšali dovoljenje za obdobje od 12 do 18 mesecev. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (Echa) objavila mnenje o morebitni rakotvornosti glifosata.

Odgovor AAG na pojasnila MOP o osnutku Uredbe o stanju tal, po zaključeni javni razpravi, ki jih najdemo na strani MOP pod Medijsko središče, z dne 23.8.2016.

AAG ponovno ugotavlja, kljub pojasnilom MOP, da osnutek nove uredbe krši več členov Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je sprejel državni zbor. Osnutek nove uredbe (ki je podrejen ZVO-1 in ga sprejema vlada) navaja, da je pripravljen na osnovi 23.člena ZVO-1, ki določa standarde kakovosti okolja (v našem primeru tal) in sicer njegovega prvega in drugega odstavka.

Ugotoviti moramo, da ga v resnici krši, ker novi osnutek ne sledi 23.členu, njegovemu prvemu in drugemu odstavku.

Družba ZEOS, d.o.o. je v sklopu LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki lansirala 30 uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij v večjem delu Pomurja. Skupaj s podjetjem Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. jih je s podpisom listine predala v uporabo občinam Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana. Na srečanju so organizatorji projekta napovedali tudi prihajajoče ozaveščevalne dogodke v lokalnem okolju.

Na dogodku v Murski Soboti so organizatorji projekta družba ZEOS, d.o.o. skupaj z lokalnim partnerjem Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. predstavili postavitve uličnih zbiralnikov za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. S podpisom listine so jih predali v uporabo na večje ekološke otoke v zgoraj omenjenih občinah. Ulični zbiralniki so bili posebej za dogodek vsi zbrani na lokaciji, v prihodnjih dneh pa bodo postavljeni na svoje mikrolokacije, ki bodo tudi jasno označene na spletnem zemljevidu vseh zbirnih točk e-odpadkov na spletni strani projekta.

Zagotovo ste v teh poletnih dneh že naleteli na reklamo Petrola za kavo na poti, v kateri si ona zjutraj zaželi kavo: ”Tisto tvojo, dragi”. No, potem on seveda steče na bencinsko, natoči dva lončka kave in ju doma prelije v navadno skodelico zase in za drago. Kje lončka končata reklama seveda ne pove.

Mogoče boste rekli da dlakocepim, a na Petrolovi spletni strani sem odkrila, da dnevno prodajo preko 15.000 takšnih kav. Preprost izračun da oceno, da letno samo to podjetje ustvari 5,5 milijona odpadnih lončkov in pokrovčkov. Kar zajeten kup.

Katalog predstavlja 12 tujih in domačih zgodb skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in ustvarile koristi zase in za širšo družbo

Organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdale katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, da prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih.

Turizem je četrta največja globalna industrija, ki kljub občasnim pretresom neprekinjeno narašča, pravi UNWTO in ocenjuje, da so investicije v turizem eden ključnih dejavnikov družbeno-gospodarskega razvoja preko ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja infrastrukture in prihodkov iz izvoza. Od leta 1950 se je število mednarodnih prihodov turistov s 25 milijonov, povečalo na 1.133 milijonov leta 2014. Vzporedno s tem naraščajo prihodki, ki naj bi do 2030 dosegli 1,8 milijarde USD, od česar jih v Evropski uniji nastane 40 odstotkov.

Na drugi strani za turizem velja, da porabi veliko energije in drugih virov ter ustvari znatne količine odpadkov. UNEP je ocenil, da je bil leta 2011 mednarodni turizem odgovoren za nastanek 48 milijonov ton odpadkov, kar predstavlja 14 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov na globalni ravni.

Vsak od nas brez pomisleka dnevno prinaša v svoj dom na kupe stvari, ki se po nekaj minutah spremenijo v odpadke. Ponosni smo, če pridno ločimo papir, steklo in embalažo in to odložimo v prave zabojnike. In od tistega trenutka naprej te smeti zginejo izpred oči in niso več naš problem. A zgolj reciklaža ni rešitev!

Morda je čas, da začnemo razmišljati drugače. Bi lahko živeli tako, da bi v našem domu imeli samo stvari, ki jih res potrebujemo, kupovali hrano brez embalaže, šli po nakupih s svojo vrečko iz blaga, čistili z doma pripravljenimi čistili, ki ne škodujejo okolju…? Na prvi pogled se zdi to skoraj misija nemogoče. Kje začeti? Kako? Bomo zaradi tega imeli manj časa, bomo zapravili več denarja?

Več nepovezanih okoljskih raziskav je potrdilo tezo, da morska gladina narašča precej hitreje od pričakovanj. Posledice bi bile lahko hude že do konca stoletja.

Naraščanje morske gladine je proces, ki zaradi segrevanja zemeljskega ozračja traja že nekaj časa. Višje temperature povzročajo topljenje ledu, hkrati pa povzročajo tudi segrevanje in posledično raztezanje vode, zaradi česar gladina morja konstantno narašča.

Znanstveniki pojav že dolgo opazujejo, trenutno splošno sprejeti podatki pa kažejo, da gladina vsako leto naraste za 3,5 milimetra. Različni raziskovalci so bili začudeni nad številko, saj bi morala po podatkih o taljenju ledu gladina naraščati še precej hitreje.