ZADEVA: Pripombe na »OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU«

Sklicujoč se na pomembno odgovornost države Slovenije, da v skladu z Ustavo Republike Slovenije ( 5 in 8.člen ustave RS) "skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije" in zagotovi, da so "zakoni in drugi predpisi tudi na tem področju v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS"; 

sklicujoč se na Zakon o ohranjanju narave, ki je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije in po katerem je Triglavski narodni park širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994);

sklicujoč se UNESCO, ki je Julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat svetovnega pomena - Biosferni rezervat Julijske Alpe,

sklicujoč se določila iz NATURE 2000

ter sklicujoč se sedanji zakon o TNP,

ALPE ADRIA GREEN, mednarodno društvo za varovanje okolja in narave nasprotuje zaradi nestrokovnih podlag v  »Osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku« in ga v celoti zavrača, predvsem pa nasprotujemo:

2.členu: Za petim odstavkom 22. člena se doda novi šesti odstavek, ki se glasi:

» (6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se ministrstvo, pristojno za prostor, in parkovna lokalna skupnost lahko dogovorita, da parkovna lokalna skupnost lahko načrtuje tudi manjše prostorske ureditve, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje. Ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev, ministrstvo, pristojno za prostor in ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave ter parkovna lokalna skupnost pred začetkom priprave takega prostorskega akta, sklenejo dogovor, v katerem se določijo obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta in druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo takega prostorskega akta.«.

3. členu: Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ne glede na prepoved iz 28. točke 13. člena lahko investitor v narodnem parku v tretjem varstvenem območju za obstoječi vodni zbiralnik pridobi gradbeno dovoljenje pod pogoji določenimi v presoji sprejemljivosti in občinskem prostorskem načrtu za potrebe zasneževanja tekaških prog v rekreacijskem središču Rudno polje in gradijo vodne zbiralnike za potrebe zasneževanja smučišč, določenih s sklepom iz 2. odstavka 73. člena na območju rekreacijskih središčih, ki so določena v prvem odstavku 74. člena in sicer v velikosti, ki je prilagojena tako izvajanju zimskih dejavnosti kot doseganju varstvenih ciljev.«.

Za novim petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

» (6) Prostorske ureditve iz četrtega in petega odstavka 74. člena lahko pod pogoji določenimi v šestem odstavku 22. člena načrtuje tudi parkovna lokalna skupnost.«.

OBRAZLOŽITEV

Splošno:
Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj - predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so "nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki". Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim "kraljestvom" napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (Dr. Matjaž Kmecl, Znanstveni in strokovni posvet SAZU - Triglavski narodni park?, 2003) 

Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, čeprav lahko trdimo, da je danes samo še na eni tretini parka, še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Na tej tretini Triglavskega narodnega parka je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varuje ustava RS in drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše. Na drugih dveh tretinah parka, pa očitno več ne podlegata sedanjemu zakonu o TNP in drugim zakonom.

Zavedanje, da gre v Julijskih Alpah za izjemne naravne vrednote, je staro - naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (2017), ko izgublja, zaradi posegov ljudi, čedalje več vrednoti. 

2.člen:

(6) Ta sprememba omogoča politične odločitve posameznih gradenj v TNP z izključitvijo strokovne javnosti, druge javnosti  in NVO. V AAG to razumemo, da bomo imeli, v kolikor se ta sprememba zakona sprejme, toliko infrastrukturnih in naravovarstvenih politik v TNP, kolikor je vanj vključenih občin. Navsezadnje sprejetje tega člena zakona pomeni razpad edinega NARODNEGA PARKA in USTANOVITEV OBČINSKIH PARKOV  v kolikor bodo še dosegali kriterije zaščitenih parkov.

3. člen:

(5)  Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in je bila do osamosvojitve Slovenije kulturna dediščina naših Alp sorazmerno dobro ohranjena. Da je šlo  za izjemno dediščino, ki ni bila pomembna le za nas, ampak je imala velik pomen tudi v mednarodnem merilu, so nam priznavali številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so zaenkrat še  kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program, območje Triglavskega narodnega parka pa je za sedaj še zelo pomembno območje NATURA 2000, po vpisu pa se je začel boj kdo bo pograbil večji kos pogače v TNP, ki mu bo prinesla čez leta dobiček predvsem kot športna in turistična destinacija. Tak nadzoren primer nenadzorovane gradnje, si je zaradi pričakovane slave in dobička privoščila Smučarska zveza Slovenije, ki je gradila na Rudnem Polju, z pomanjkljivimi strokovnimi podlagami, z EU sredstvi smučarski tekaški center, ki ga želi sedaj MOP »sanirati«. V tem sklopu centra je zavestno zgradila tudi večji VODNI ZBIRALNIK od dovoljenega. Investitor (SZS) je za gradnjo vodnega zbiralnika pridobil gradbeno dovoljenje, št. 351-375/2008-15 z dne 22.09.2008, za vodno površino 850 m2, globino do 2,40 m in prostornino 1.400 m3. V letu 2009 zgrajen vodni zbiralnik z vodno površino 2.284 m2, globino cca. 2,90 m in prostornino 5.478 m3 je v nasprotju s PGD projektom in izdanim gradbenim dovoljenjem.

V času gradnje tega vodnega zbiralnika je bila prisotna tako inšpekcija, razna ministrstva in uprava TNP, pa začuda nihče ni opazil, da se » namesto hiše gradi stolpnica«, kako so ta strošek izgradnje večjega vodnega zbiralnika opravičili v finančnem poročilu, za porabo namenskih sredstev iz EU pa je drugo vprašanje.

Vodni zbiralnik investitor uporablja nezakonito že nekaj let za zbiranje vode za zasneževanje tekaških prog. To umetno zasneževanje pa predstavlja veliko grožnjo naravi v TNP.

Gostota umetnega snega je od 300 do 500 kg/m3 in se tako razlikuje od gostote naravnih vrst snega, ki je od 30 do 600 kg/m3. V tujini so izdelali določene raziskave vplivov umetnega snega na vegetacijo, vendar pa iz teh raziskav ne moremo potegniti splošnih zaključkov, ker veljajo za vsako smučišče drugačni pogoji. V splošnem velja, da se število rastlinskih vrst zmanjša.

Po trditev podkrepimo z diplomsko nalogo:
Aleksandra VALENČAK LIKAR

AKTIVNOST IN RAZVOJ RASTLIN NA OBMOČJU UMETNO ZASNEŽENEGA SMUČIŠČA MAGISTRSKO DELO

2.3. VPLIVI NA RASTLINE -
Iz raziskav na rastlinstvu smučišč je razvidno, da z naraščanjem nadmorske višine prevladujejo s hranili revnejša, hladnejša in svetlejša ratišča ter boljša prezračenost tal. Rastlinska produkcija z naraščanjem nadmorske višine pada, medtem ko vegetacija kaže tendenco k večji vrstni raznolikosti (Stöckli in sod. 2002). Wipf in sodelavci (2002, 2005) so potrdili, da uporaba pobočij v namene smučanja spreminja rastlinsko sestavo. Ugotovitve na smučiščih z umetnim in naravnim snegom kažejo, da so vplivi na rastline odvisni od lastnostni snega. Na dodatno zasneženih progah so pogostejše rastlinske vrste s kratko vegetacijsko periodo (t.i. snowbed species, Körner 2003), ki rastejo na rastiščih z debelo snežno odejo in kratko periodo brez snega, medtem ko so na progah z naravnim snegom pogostejše rastlinske vrste (t.i. wind edge species, Körner 2003), ki rastejo na rastiščih z malo snega, ki obleži kratek čas, in izjemno nizkimi temperaturami (Wipf in sod. 2002, 2005, Stöckli in sod. 2002). Spremembe v vrstni sestavi so tem večje, čim daljše obdobje se je smučišče zasneževalo.

Kazni za odtrgano (uničeno) eno zaščiteno rastlino s strani posameznika, po zakonu o ohranjanju narave se gibljejo med 100 in 300 evri, po zakonu o TNP, kjer veljajo še dodatne omejitve glede nabiranja (uničevanja) rastlin, pa med 1000 in 4000 evri( kar v AAG zagovarjamo in to navajamo le za podkrepitev dejstev). Po mednarodnih konvencijah, ki urejajo nezakonito trgovino in uničevanje  ogroženih vrst, obstaja možnost uvedbe kazenskega postopka.

V primeru tekaške proge, pa ni znano, koliko rastlin ali celih rastlinskih vrst je bilo na območju tekaških prog v preteklih letih umetnega zasneževanja namensko uničenih, saj na MOP niti pri Zavod RS za varstvo narave  ni interesa, da bi vsaj napravili primerjalno študijo, koliko in kakšne vrste rastlin uspevajo na področjih umetnega zasneževanja in kakšne, ki rastejo na območjih brez vpliva umetnega zasneževanja. Koliko kazni ali koliko ljudi bi bilo zaradi tega kazensko odgovornih, za eventuelnem številčnem zmanjšanju rastlinskih vrst ali celo izumrtju celotne rastlinske vrste na območju umetnega zasneževanja (Kazenski zakonik KZ-UPB1 - Poškodovanje tuje stvari 224. člen), zaradi zgoraj navedenega ni znano, čeprav se Rudno Polje nahaja v edinem narodnem parku v Sloveniji.

AAG je sodeloval dvakrat kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja OVS, za vodni zbiralnik na Rudnem Polju. Prvič smo postopek za pridobivanje OVS uspeli zaustaviti na Upravnem sodišču, drugič pa smo uspeli zaustaviti postopek že na ARSO. V tem drugem primeru se je SZS pritožila na MKO, ki pa je pritožbo zavrnilo. Zaradi sodelovanja v postopkih nam je dobro poznana ta problematika na tem področju.

Ta sprememba zakona ne bo vplivala samo na legalno zbiranje vode za zasneževanje in posledično na uničevanje rastlin, temveč se bo povečal tudi motorni promet v TNP in število obiskovalcev, kar bo imelo velik vpliv škodljiv vpliv na vso biodiverziteto na tem območju narodnega parka.

3. členu:

(6) Ta  prenaša pomembne posege, kot so vodni zbiralniki in dodatne žičnice izven obstoječih središč, kot je omemba žičnice ali ceste iz Tolminske strani na Vogel, kar na lokalno skupnost. Opozarjamo, da vodni zbiralniki zahtevajo dodatno vodo, ker je iz deževnice in snega ni dovolj. To pa pomeni dodaten poseg, ki ni opredeljen. Od kod voda, na primer na Vogel in Zatrnik?

In zakaj dodatna in kakšna povezava iz Tolminske strani na Vogel, če pa ima

Tolminska stran vlak v Bohinjsko Bistrico, do gondule pa se lahko uvede električni avtobus, če seveda obstaja interes.

AAG še posebej opozarja tudi na klimatske spremembe v Sloveniji, kjer uradni podatki beležijo rast povprečnih in tudi zimskih temperatur v omenjenih središčih. Zakon o TNP je bil sprejet pred sedmimi leti in od takrat so se zimske temperature dvignile pa tudi snežne padavine zmanjšale. Trend pa gre še v tej smeri naprej. Zato je neracionalno in gospodarsko škodljivo vlagati v drago in naravi škodljivo izdelavo umetnega snega in novogradnje povezav, saj bodo stroški pristali na državi, lokalna skupnost jih ne bo sposobna pokrivati in bodo smučišča stalno v izgubi. Tudi stanje narave na Voglu na progah je katastrofalno, kar lahko vsak vidi poleti. Narava se več ne more razviti na velikih površinah, ki so ji bile odvzete.

Žal so naše Alpe precej nižje in je gospodarsko škodljivo riniti z glavo skozi zid in z novimi investicijami povzročati nove izgube!

Pojasnilo zakaj smo proti umetnemu zasneževanju pa smo podrobno opisali  zgoraj.

Ostale spremembe zakona:

Te so le lepotnega značaja in bi se jih lahko rešilo drugače.

Zaključek

 V AAG smo zato presenečeni in ogorčeni, da je sedanje ministrstvo MOP spisalo Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku,ki je napisan za ciljno javnost že v sklopu predvolilnega boja.

V  AAG poudarjamo, da nikoli nismo bili proti športu in rekreaciji državljanov, smo pa proti nelegalnim gradnjam in uničevanju narave še posebno na zaščitenih področjih. Za primer »DOBRE PRAKSE« na tem področju, si lahko vzamete izgradnjo Nordijskega centra Planica, kjer so zgradili sodoben center izven meja TNP, tudi z vodnim zbiralnikom. Center je zgrajen z ustreznimi gradbenimi dovoljenji. Vodni zbiralnik pa ne predstavlja past za dvoživke in divje živali.   

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK! 

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard