V okviru Ministrstva za okolje in prostor poteka projekt okoljskega informiranja in svetovanja na področju splošnega ravnanja z odpadki za različne ciljne skupine, med njimi tudi za gospodinjstva in občane. Z namenom, da javnosti omogočijo čim več okoljskih informacij, je odprta spletna stran http://www.orz.si/ in deluje brezplačna tel. številka ( 080 88 70) za informacije o ravnanju z odpadki, okoljske nasvete in prijavo onesnaževanj v okolju.

Japonski avtomobilski proizvajalec Honda Motor, ki je v letošnjem letu zabeležil rekordno prodajo, namerava z investicijami pospešiti razvoj in proizvodnjo okolju bolj prijaznih avtomobilov. Povpraševanje po hibridnih avtomobilih z boljšim izkoristkom goriva se je namreč v zadnjem času znatno povečalo, zato bo Honda vanje vložila 600 milijonov dolarjev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

V Hondi so zabeležili povečanje prodaje na vseh svetovnih trgih, medtem ko so se je prodaja družbe na domačem trgu zmanjšala. Okoli 40 odstotkov vseh vozil je sicer Honda v letošnjem letu prodala v ZDA. V letu 2007 Honda računa tudi na povečano prodajo v Evropi. Medtem ko je letos na evropskih trgih prodala 310.000 vozil, namerava to število prihodnje leto povečati za 13 odstotkov na 350.000 vozil.

3, 2, 1 - vreme! To bo tudi v letošnjem letu, kot pač vsako leto, spet igralo pomembno vlogo, pogosto celo glavno. Da je temu tako, so pokazali tudi pravkar minuli prazniki. Prav za konec nam jo je namreč zagodlo.

Na Kubi, svetovnemu modelu za ekološko pridelavo hrane, je večina hrane pridelana in porabljena lokalno v mestih. Spodbuda komunistične vlade je bila prvotno odgovor na ekonomsko izolacijo, ki je sledila po padcu železne zavese in uvoza gnojil, pesticidov in nafte za traktorje iz Sovjetske zveze. Organski način kmetovanja se je med ljudmi prijel in sedaj je Kuba ena najbolj zdravih držav na svetu.

Posebni del zgodbe uspeha je pridelava hrane v mestih, ki pridela 60% vse zelenjave. Tako lahko vidite vrtičke ob pločniku, na balhonih, v dvoriščih, vogalih elegantnih kolonialnih stavb mesta Havane. Znotraj mesta so kemični pesticidi in gnojila prepovedani. V samem mestu Havana je registriranih 62 000 manjših in večjih vrtičkov.

Nerazumljivo topla zima brez snega odpira nova vprašanja in poglablja bojazni prebivalstva o globalnemu segrevanju in splošnemu spreminjanju klimatskih razmer, ki so posledice dolgotrajnega malomarnega ravnanja človeštva z okoljem. Kje je sneg, so se do nedavnega spraševali tudi turistični delavci na smučiščih, ki so zaradi neugodnih vremenskih razmer izgubili velik del zaslužka od snežne sezone, ki to ni.

Pravilno delovanje potrebuje jasno vizijo.
Right action needs clear vision.

Integralna Ekologija združuje ekologijo narave z ekologijo razuma. Vsa tehnologija, ki uničuje naravo, je bila najprej porojena v človeškem razumu. Očitno je, da razum nima zadostnega samonadzora nad svojim delovanjem, potrebna je zavest. Zavest je "naravni nadzornik", ki preprečuje razumu njegovo destruktivno delovanje. Delovanje razuma podrejeno človeškemu egoizmu, je ujeto v koncept dobička, zavest pa deluje v smeri ohranjanja narave. Integralna Ekologija oplemeniti človekov razum z zavestjo in tako prepreči njegovo destruktivno delovanje.

Današnja znanost vidi zavest kot še neko ne popolnoma poznano vrsto energije, ki prežema celotno vesolje. Angleški fizik Prof. Penrose meni, da je zavest rezultat delovanja gravitacije na nevrone v možganih. Zavest ni funkcija možganov in mišljenja, sedež zavesti je vesoljni prostor. Zavest igra aktivno vlogo v razvoju življenja. Evolucija je naravnana proti razvoju organizmov, ki so sposobni zaznati zavest.

Napovedi o vedno večji porabi vode in hkrati večjemu onesnaženju in pogostim sušam, nas sili v razmišljanje o novih pristopih. Kompostni WC-ji so eden izmed rešitev. V Sloveniji več ali manj nepoznan pojem čeprav "WC na štrbunk", ni daleč stran od kompostnega WC-ja. Tak način sanitarij je že dolgo znan med "hipiji" in na sušnih območij, predvsem v Avstraliji, razvil pa se je v zadnjem času tudi v Skandinaviji in Nemčiji, v krajih kjer ni kanalizacije.

Tudi v Sloveniji bi utegnil biti pomemben v prihodnosti, zardi razpršene fradnje in kraškega površja, ki omejuje rabo vode. Zasnova se je danes razvila v sofisticirane in čiste "stroje", ki ne spuščajo nobene vonjave, proizvajajo pa kompost bogat s hranili in prihrani ogromno čiste vode. Sicer pa smo ljudje edino bitje poleg vodnih organizmov, ki se podela v vodo in jo uporablja za splakovanje smeti.

Da bi preprečili globalno segrevanje, mnogi poskušajo odstraniti vsaj toliko CO2 iz ozračja, kot so ga s svojim načinom življenja oddali.

Ali živiš "CO2 nevtralno" - ali še bolje "CO2 negativno"? Si šel na "CO2 dieto"? Ali zmanjšuješ svoj "CO2 odtis" na zemlji, ali pa ciljaš na "ničelni" življenski slog? Če odgovoriš z da, imaš v Ameriki mnogo podjetij, zvezd iz medijskega sveta, špornih ekip, letalskih prevoznikov, filmskih producentov in razno raznih fakultet. Vsi našteti si prizadevajo, da odstranijo vsaj toliko CO2 iz ozračja, kot so ga izpustili z ogreavnjem hiš in potovanjem z avtom in letalom.

Kmetje v Indiji in Afriki izrekajo odločen "NE" genetsko spremenjnim organizmom (GSO), na podlagi njihove svobodne odločitve za ekološko kmetijstvo.
Patenti in intelektualna lastnina na semenih oropa kmete, njihove pravice da shranjujejo, izmenjujejo in razvijajo semena. Kmetje so obravnavani celo kot "tatovi" in "kriminalci" ker zahtevajo njihove pravice. Najhujši primer je Percy Schmeiser, katere polja kanadske oljčne repice so bila okužena iz sosednjih polj z Monsanto genetsko spremenjeno kandsko oljčno repico canola in je bil tožen za "krajo" genov.

Stanovalci angleškega mesteca Leicester so na poti k cenejšemu, energetsko varčnejšemu ter okoljsko prijaznejšemu življenju, dobili pomoč. Dobrodelna organizacija Temeljna dela Leicester & Leicestershire je ustanovila projekt imenovan Zeleni zdravnik, preko katerega usposobljeni strokovnjak na željo prebivalcev obišče njihov dom, temeljito preuči energetsko učinkovitost le tega in na koncu ponudi brezplačne nasvete s katerimi lahko stanovalci izboljšajo svojo energetsko varčnost.

Okoljevarstveniki nas že vrsto let svarijo pred nevarnimi posledicami globalnega segrevanja našega planeta, vseeno pa se zdi, kot da ljudem ni mar. Mogoče jih bo dejstvo, da čez nekaj deset let ne bo mogoče več smučati na Rogli, premaknilo z mrtve točke?

V letošnjem letu je povprečna temperatura na površju planeta Zemlja zrasla za nadaljnjih 0,42 stopinj Celzija. Leto 2006 pa je bilo šesto najtoplejše leto v zgodovini, odkar se vodi statistika, so sporočili iz Svetovne meteorološke organizacije.

Izšla je zloženka Energetska dieta, ki jo je ob podpori Ministrstva za okolje in prostor ter Ekološkega sklada RS pripravilo Fokus društvo za sonaraven razvoj. Zloženka nas skozi enotedensko energetsko dieto popelje čez različne korake varčevanja z energijo, učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Podajte se na tedensko avanturo ter k njej z elektronsko kartico spodbudite tudi svoje prijatelje, sorodnike ali znance. Zloženka je dostopna tukaj, elektronska kartica pa tukaj.

VAROVANJE VODA S SPODBUJANJEM UPORABE ZEMLJI IN OTROKOM PRIJAZNIH PLENIC TER OKOLJU PRIJAZNIH PRALNIH SREDSTEV
ODLOČAJTE SE ODGOVORNO - ZA OKOLJE IN ZASE!

V okviru omenjenih projektov, katerih glavni donator je REC - Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo iz Budimpešte, je Združenje Štorklja v sodelovanju s hrvaškim društvom Roda izdalo predstavitveni DVD film o zdravstvenih, ekoloških in finančnih prednostih previjanja v hlačne bombažne pleničke ter informativno brošuro o okolju prijaznih pralnih sredstvih. Brošura je bila razposlana po zdravstvenih domovih, srednjih šolah in drugih informativnih točkah širom Slovenije. Film bo v prvi nakladi distribuiran po vseh slovenskih materinskih šolah in zdravstvenih domovih ter brezplačno posameznikom - naročnikom preko spletne strani. Združenje Štorklja odlikuje dolgoročno vzpostavljeno sodelovanje z zdravstvenimi organizacijami zato pričakujemo, da si bo film letno ogledalo vsaj 60.000 ljudi.

Evropske politike morajo prepoznati potencial gozdov za izravnavo ogljikovega dioksida in njihov doprinos k trajnostni energiji, so povedali prisotni na konferenci, ki jo je v Bruslju organizirala Finska zveza za gozdarstvo (Finnish forest industries federation).

Japonska se krči

Japonska je začela pot po kateri še nobena razvita država ni zavestno stopila - trajnostno in neizprosno upadanje prebivalstva. Gnilo jabolko, v katerega si ne upajo zagristi mnogi politiki in ekonomisti, ker za sabo potegne popolnoma nova razmerja. Iz rasti količine (prebivalstva, ekonomije) v rast kakovosti.

Japonska ne bo sama, seveda. Italija, Rusija, Litva, Češka, Slovenija in še mnogo drugih se bo začelo krčiti po številu prebivalstva. Vendar Japonska, ki se je lani skrčila za 21,000 je pionirka in primer ostalim državam. Ali upadanje prebivalstva nevzdržno pomeni upad vitalnosti družbe, ter povabilo materialni revščini? "Japonska je pionir na tem področju in je pomembno, da pokaže uspeh." pravi Hitoshi Suzuki, vitalen starejši raziskovalec na Daiwa Inštitutu, ki pravi, da ni zaskrbljen, ker upad prebivalstva ni nekaj česar bi se morali bati.
Vendar zakaj ne?

Znanstvenik James Lovelock je prepričan, da bo zaradi segrevanja ozračja naš izmučeni planet kmalu lahko preživel le še desetino trenutne populacije.

»Zelo veliko ljudi bo pomrlo, ampak kot vrsta ne bomo izumrli,« je »optimističen« Lovelock.

Znanstvenik namreč napoveduje, da se bo temperatura na Zemlji dvignila za osem stopinj Celzija, kar pomeni, da na večjem delu planeta življenje ne bo več možno. Prav tako je prepričan, da je za kakršnokoli akcijo že prepozno. Poskusi rešiti svet so moralno upravičeni, vendar so le zaletavanje z glavo ob zid, meni Lovelock.

Ekološki odtis

Evropa je večkrat predstavljena kot vodilna sila na področju ekologije. Ponašamo se lahko z naprednimi zakoni in direktivami, ki ciljajo na čisto in zdravo prihodnost. Najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) pa je pokazalo, da je naše mišljenje, da naredimo dovolj za okolje in s tem za prihodnost na majavih tleh. Evropa namreč pustoši planet dvakrat hitreje, kot preostali svet. Celotni svet pa trenutno porabi 23% več biokapacitete, kot lahko zemlja trajno nudi. Z drugimi besedami potrebno je več kot eno leto in dva meseca, da zemlja obnovi, kar porabimo in onesnažimo v enem letu. Prekoračitev zemeljskih kapacitet se dogaja neopaženo vendar se s tem zmanjšuje zmožnost planeta, da bi zadotil potrebam družbe v prihodnje.

Poročilo EEA izide vsakih nekaj let in opisuje stanje okolja in prisotne trende. V zadnjem poročilu, ki je izšlo konec minulega leta so veliko pozornosti namenili t.i. ekološkemu odtisu. Ekološki odtis je kazalec, ki pove koliko zemeljske površine potrebuje človek za svoje dejavnosti, t.j. proizvodnjo, odlaganje odpadnih snovi, bivanje in transport.

Piše: Martin Ott, Rheinau
Vir: Bioimpozij Alpe Jadran 2006 (Celovec)

Obzorja 2026 - pogled nazaj iz prihodnosti

Jeseni leta 2026 bodo odpravili neposredna plačila!
In nihče ne bo prelival solz, kajti neposredna kmetijska plačila so postala zaradi nove politike odvečna.

Vizionar Martin Ott poroča iz prihodnosti.

Danes je 20. september 2026. Jesenska sezona parlamenta alpskih in obmejnih regij se je pričela. Na predlog parlamenta sta obe zbornici sprejeli sklep o takojšnjem prenehanju neposrednih plačil kmetijstvu. Pri tej kupčiji ni bilo slišati nobenih razprav in nasprotovanj.S tem so pokopali prastari relikt kmetijske politike, potem ko je že od leta 2010 veliko kmetov in kmetic pošiljalo neposredna plačila nazaj in jih leta 2020 večina kmetov sploh ni več prejemala.

V Sloveniji postajajo pozivi k ucinkovitejsi rabi energije vedno glasnejsi. V minulem tednu je tako Drustvo za sonaraven razvoj Fokus predstavilo zlozenko z naslovom Energetska dieta, ki spodbuja ljudi k varcevanju z energijo v vsakdanjem zivljenju, k znizevanju porabe energije v prometnem sektorju pa je na seminarju pozval konzorcij Energetika.NET.

Svetovne zaloge žit so na najnižji točki v zadnjih 25 letih, glede na poročilo ameriškega ministrstva za kmetijstvo. Nižje napovedi od predvidenih so bile v veliki meri posledica velikih suš v Avstraliji, kjer je pridelek zmanjšan za več kot polovico. Izvoz iz te države, ki je ena večjih izvoznic žita, je praktično ustavljen. K temu se pridruži tudi izostanek pridelka v Ukrajini – evropski žitnici - in močno okrnjen izvoz, predvsem v Indijo. Tudi ZDA, kjer imajo že 7 let zapored sušo, so zmanjšale izvoz v Kitajsko, Brazilijo in EU.


Človeštvo živi od iztržka zelene revolucije, ampak ta je imela svoj vrhunec pred 20 leti. Trenutno se nahajamo v ravnovensni poziciji, kjer potrebe po hrani ravno še dosegajo potrebe, brez rezerv, ki jih bomo potrebovali ob dodatni rasti prebivalstva. Ampak človeštvo bo rastlo še naprej, trenutne zaloge žit pa načenjajo trije glavni dejavniki: meso, vročina in biogoriva. Že šestič v 7 letih bo človeštvo pridelalo manj hrane kot jo porabi. Razliko nam uspe zapolniti z zalogami, ki smo jih pridelali v boljših časih, vendar ni dvoma, da se situacija poslabšuje.

Obsežna znanstvena študija mednarodne skupine raziskovalcev je pokazala, da čez pol stoletja v svetovnih oceanih praktično ne bo več rib. Jate rib so upadle v povprečju za tretjino in stopnja upada se iz leta v leto povečuje. Tako so znanstveniki v svojih raziskavah zapisali, da je upad v ribolovni industriji mogoče tesno povezati z izgubo celotne biološke raznolikosti v oceanih. Raziskovalci se strinjajo, da bi s takojšnjo zaščito nekaterih območij lahko ohranili pri življenju obstoječe ribje jate.

»Način, kako ljudje izkoriščamo oceane, je takšen, da predvidevamo, da bo na svetu vedno neka druga vrsta, ki jo bomo lahko izkoriščali, potem ko popolnoma pokončamo prejšnjo,« je povedal Boris Worm z univerze Dalhousie v Kanadi. Steve Palumbi z kalifornijske univerze Stanford, prav tako eden izmed raziskovalcev projekta, je dodal: »Če ne bomo temeljito spremenili ravnanja z bitji iz oceanov, je to stoletje zadnje, v katerem bomo lahko uživali morsko hrano.«

Novo v Sloveniji! Izračunate lahko svoj CO2 odtis (http://www.umanotera.org/index.php?node=120). Prispevek Slovenca k podnebnim spremembam je v povprečju 10 ton CO2 emisij/leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija na prebivalca Slovenije, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja okrog 2 t/leto.

Tu pa je seznam 10 preprostih stvari, ki jih lahko vsakdo naredi za ublažitev globalnega segrevanja: