Nerazumljivo topla zima brez snega odpira nova vprašanja in poglablja bojazni prebivalstva o globalnemu segrevanju in splošnemu spreminjanju klimatskih razmer, ki so posledice dolgotrajnega malomarnega ravnanja človeštva z okoljem. Kje je sneg, so se do nedavnega spraševali tudi turistični delavci na smučiščih, ki so zaradi neugodnih vremenskih razmer izgubili velik del zaslužka od snežne sezone, ki to ni.
Za nameček so bile temperature mnogo previsoke, da bi lahko smučišča vsaj umetno zasnežili. Podobnih težav pa nimamo samo pri nas, temveč tudi drugod po Evropi in celo na njenem severu v Skandinaviji, kjer so ljudje vajeni ostrih zim. Trend traja že dlje časa. Jesenske temperature v Evropi so se v zadnjih treh desetletjih zviševale za približno 0,45 stopinje Celzija na desetletje. Podatki kažejo, da je bilo zadnjih 10 let najtoplejših.
Zelena zima bi lahko postala stalnica
Večina strokovnjakov pa tudi "laikov" se strinja, da moramo za "zelene zime" in vreme na sploh okriviti nas same, oziroma gospodarstva, ki v nenehnem lovu za dobičkom nimajo časa za skrb za okolje. Okolje pa nam naših napak seveda ne odpušča.
Globalno segrevanje ima poleg klimatskih sprememb za posledico tudi hitro taljenje ledu na Zemeljskih polih. Satelitska merjenja arktičnega ledu kažejo, da se poleti stali bistveno več ledu, kot ga jeseni spet nastane. Na Arktiki se je plast večnega ledu v desetih letih zmanjšala skoraj za 2 milijona kvadratnih kilometrov. Po do zdaj znanih podatkih se površina arktičnega ledu vsako leto zmanjša za dobrih osem odstotkov oziroma za 60.000 kvadratnih metrov.
Ledu kmalu ne bo več, bodo pa višji oceani
Bojijo se, da bo v naslednjih desetletjih led popolnoma izginil, kar bo usodno spremenilo podnebje povsod po svetu. Gladina oceanov bi se lahko dvignila tudi za sedem metrov, srednja Evropa pa bo postala tako mrzla, kot je danes severna Rusija. Opazovanja znanstvenikov potrjujejo računalniški računi, ki napovedujejo, da bo arktični led popolnoma izginil do leta 2060.
To, da globalno segrevanje obsega cel svet, ne pomeni, da je po vsem svetu enakomerno razporejeno. Nekje se temperature dvigujejo bolj, nekje pa manj. Moskva na primer je december dočakala s 4,5 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura od leta 1879. Sneg zamuja tudi v finskem Rovaniemiju na arktičnem krogu.Tudi v Avstriji so imeli najtoplejšo jesen, odkar uradno beležijo temperaturo, zaradi česar je večina smučišč odložila začetek smučarske sezone, v primeru da se bo trend nadaljeval pa so ogrožena celo delovna mesta.
Treba bo ukrepati, če ni že prepozno
Kljub vsem mogočim zaskrbljujočim podatkom, ki dan za dnem polnijo časopisne stolpce in televizijske novice, pa se vse skupaj očitno ne dotakne tistih, ki imajo moč, da bi kaj spremenili. Države so se sicer že pred leti zedinile o podpisu Kjotskega protokola, ki predvideva zmanjšanje izpusta emisij toplogrednih plinov v okolje (predvsem ogljikovega dioksida) in na ta način vsaj nekoliko upočasniti klimatske spremembe.
Sporazum je do danes podpisalo 160 držav, zatika pa se pri sami realizaciji napisanega. ZDA, ki k emisiji toplogrednih plinov "prispevajo" največ, so sporazum podpisale, vendar pa ga niso ratificirale z izgovorom, da bi to škodilo ameriškemu gospodarstvu. Podobno razmišlja tudi avstralski premier John Howard, ki meni, da bi bilo to "predrago" za avstralsko ekonomijo in bi pripeljalo do odpuščanj. Kako drago bodo Avstralce v resnici stale klimatske spremembe že danes nazorno kažejo požari in suša, ki vsako leto bolj prizadanejo celino "tam spodaj". www.dnevnik.si
