Uporabni pomočniki za vse, ki jih zanima, kako napredujejo
Tek je šport, ki se ga lahko loti tako rekoč vsakdo. Če redno tečemo, se naša telesna pripravljenost izboljšuje praktično iz dneva v dan, številni tekači pa so opremljeni z najrazličnejšimi pripomočki, s katerimi preverjajo, koliko kalorij so izgubili med svojim rednim ritualom. In še kaj več. Kdor ne želi kupiti posebnega pripomočka (športne ali pametne ure), si lahko pomaga tudi s pametnim telefonom. Na ZPS so preverili, kako se obnesejo tekaške aplikacije, ki jih potrošniki največ uporabljajo.

»Izbrali smo aplikacije za dva najpopularnejša operacijska sistema Android in iOS, pri čemer smo preverili samo njihove brezplačne različice, saj smo ugotovili, da so za običajnega rekreativca povsem dovolj, je predstavil način izbora 12 aplikacij Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

ZPStest protivirusnih programov in zbirk
Ponudba je bogata na obeh straneh: po spletu mrgoli najrazličnejših virusov in ostale zlonamerne kode, a veliko je tudi programov, ki jo skušajo odkriti, opozoriti uporabnike ali odstraniti. Potrošniške organizacije so letos preizkusile 20 programov oz. zbirk, za katere so odštele do 71,16 evra (preizkusili so tudi brezplačne programe in tistega, ki ga potrošnik dobi ob namestitvi operacijskega sistema Windows 10).

Rezultati so precej mešani, saj je le polovici uspelo na testu zaščite dobiti dobro oceno.

Protivirusna programska oprema bi skupaj s požarnim zidom morala preprečiti, da uporabnik v svoj računalnik prenese škodljivo programsko kodo, ki bi povzročila izgubo podatkov, odprla oddaljen dostop do njih ali pa celo poskrbela za nedelovanje računalnika. Marsikatera na videz uporabna datoteka namreč v sebi lahko skriva tros virusa in če tega ne zaznamo so posledice lahko zelo boleče.

Toast ni kruh
Toast je pekovski izdelek, ki ga po navadi jemo popečenega, nekateri pa ga uživajo kar namesto kruha. Na ZPS so tokrat pod drobnogled vzeli 6 vzorcev »klasičnega« toasta iz bele moke in 7 vzorcev iz polnozrnate moke. Zmagovalca med belimi in polnozrnatimi toasti sta tokrat najdražja vzorca na testu, kar je pri prehranskih testih prej izjema kot pravilo.

Ponudba je pestra, cene raznolike. Pričakovano prevladujejo toasti iz bele pšenične moke, tako imenovani »klasični« toast, dobra pa je tudi ponudba toastov iz polnozrnate moke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin. Dobra je tudi ponudba t. i. ameriškega toasta, ki je nekoliko večji. Tisti, ki imajo radi okus po maslu, lahko izbirajo med toasti, pri katerih je rastlinska maščoba v celoti ali pa delno zamenjana z maslom. Našli so tudi toaste, ki vsebujejo svinjsko maščobo. In seveda ne manjkajo toasti, pri katerih so vidna cela ali le delno zmleta semena (npr. sončnično in laneno seme). Res pa je, da zaradi vsebnosti semen običajno vsebujejo kakšen gram maščobe več.

Rajsko vzdušje v središču Ljubljane
Kardeljeva ploščad, ki je drugič postala prizorišče sicer že 19. Škisove tržnice, je včeraj prekipevala od mladostniške energije. Ko se na enem mestu zberejo slovenska in tuja kultura, okusna kulinarika, odlična glasba in mladi, se prizorišče sredi Ljubljane za en dan spremeni v pravi študentski raj. Zelenico na Kardeljevi ploščadi je včeraj kljub večernemu dežju in izpadom elektrike obiskalo preko 25.000 mladih.

Študentski klubi iz vse Slovenije ter organizacije in študenti iz tujine pa so na letošnji Škisovi tržnici poskrbeli za pravi kulinarični raj. Obiskovalci so lahko na stojnicah poskušali raznovrstne dobrote, od bograča in belokranjske pogače do grenadirmaša, kranjskih klobas, kraškega pršuta in idrijskih žlikrofov. Čez dan so se obiskovalci poleg obiska stojnic študentskih klubov preizkusili tudi v fusbarju in regijskih študentskih igrah, skydivingu, bungee jumpingu in zorbingu. Za ljubitelje plesne umetnosti se je odvila tudi predstavitev plesa ob drogu, za večerni del prireditve pa so se obiskovalci napolnili z energijo v energy zone-u.

Avtomobilsko industrijo še vedno pretresajo neprijetna razkritja. Nedavno je bilo na primer odpoklicanih 650.000 avtomobilov petih vodilnih avtomobilskih znamk, medtem ko je Mitsubishi priznal, da je uporabljal napravo za prirejanje vrednosti izpusta v preteklih 20 letih. Vsi ti primeri opozarjajo na neustrezno zakonodajo in pomanjkanje nadzora. Potrošniške organizacije v okviru krovne evropske potrošniške organizacije BEUC pričakujemo, da bodo vlade prevzele odgovornost in zahtevale, da tudi avtomobilska industrija spoštuje zakonodajo.

Potrošniške organizacije vztrajamo tudi, da mora Volkswagen prevzeti odgovornost za zavajanje  in potrošnikom plačati odškodnino – tako kot v ZDA. Razlike med goljufijo VW v ZDA in Evropi ni, zato zahtevamo enako obravnavo. Pritisk ameriških sodišč in pristojnih organov je privedel do jasnih rezultatov za ameriške potrošnike, medtem ko so evropski potrošniki očitno žrtve pomanjkanja politične volje, poudarjajo na ZPS.

Pravijo, da nisi pravi Slovenec, če nimaš na zabavi kozarca z alkotom v roki. Če bi bilo to res, bi lahko sklepal, da je alko preprosto inherentna značilnost Slovenca, ne pa na primer Avstrijca.

Če bi slednje veljalo tudi zanj, bi morali najti kako drugo diferencialno značilnost, saj bi bila sicer oba enaka. Neumnost sklepanja, kdo je pravi Slovenec, je sicer velika, vendar nekaterih niti to ne moti. Če bi bil človek zloben, bi zato lahko rekel, da pravi Slovenec nima le kozarca v roki, temveč je tudi neumen in uživa v neumnosti.

Potrošniške organizacije smo na testu preverile kakovost 12ih korektorjev, za katere smo odšteli med 2,29 in 32,76 EUR na pakiranje oz. med 0,29 in 13,10 na ml ali gram. Večina preizkušenih korektorjev se je na testu dobro izkazala, prav vsi korektorji na testu so bili mikrobiološko neoporečni in brez težkih kovin.

Ko za prekrivanje podočnjakov ne pomagajo kamilični obkladki, rezine svežih kumar in mokra vata iz zamrzovalnika, uporabimo korektor. Praktično vsi proizvajalci dekorativne kozmetike imajo med svojimi izdelki tudi korektor (-je), med katerimi naj bi bili nekateri primerni za prekrivanje nepravilnosti na koži, drugi za »izbris« podočnjakov, tretji za kožo v zrelih letih in seveda taki za prekrivanje najstniških težav s kožo. Razlikujejo se tudi po obliki: nekateri so s čopičem, drugi s palčko, tretje je treba iztisniti iz tube, na voljo so tudi takšni z gobico ali v stiku.

Škisova tržnica je prireditev, ki poleg kulture, kulinarike in mladinske aktivnosti promovira tudi skrb za sočloveka in okolje. 5. maja 2016 bo Zveza ŠKIS otvorila že 19. Škisovo tržnico in z njo sodelovanje z dobrodelnim projektom 20 za 20, katerega ustanovitelj je Marko Soršak – Soki. V duhu odgovornosti do okolja se bo Škisova tržnica letos pridružila tudi okoljsko-humanitarnemu projektu Jaz, ti, mi, za Slovenijo.

Usmerjenost v lokalno okolje, spodbujanje mladih glasbenih talentov in dobrodelnost so ključne točke, v katerih so skupno pot našli Zveza ŠKIS s Škisovo tržnico in Marko Soršak – Soki s projektom 20 za 20. Priznani slovenski bobnar je ob svoji 20. obletnici bobnarske kariere s pomočjo 20 slovenskih izvajalcev sprva ustvaril glasbeni dokumentarec 20 za 20, svoje poslanstvo in željo, da bi opozarjal na pomembnost kvalitetnega glasbenega izobraževanja med mladimi, pa uspešno nadaljuje še danes, ko se ob pomoči Zveze ŠKIS nadeja še večjega uspeha.

Letošnja sprememba najvišjih določenih cen gostovanja storitev mobilne telefonije med gostovanjem v drugih državah Evropske unije naj bi bila zadnja pred dokončno ukinitvijo dodatnega stroška – a je hkrati tudi najbolj zapletena. V Evropski uniji bomo namreč od 30. aprila naprej plačevali pribitke na domače cene, zato bo skupna cena storitev odvisna od izbranega mobilnega paketa. In lahko bo tudi višja kot do zdaj, opozarjajo na ZPS!

Še najbolj preprosto je s ceno dohodnega klica. Ker zanj v Sloveniji ne plačamo ničesar, bomo potrošniki v tujini vedno plačevali pribitek v višini 0,013908 evra z vključenim DDV. Pri tem se obračuna vsaka sekunda posebej, pojasnjujejo na ZPS.

Kljub številnim popustom in trenutno razmeroma ugodnemu financiranju, je nakup avtomobila še vedno velik finančni zalogaj, za katerega je potrebno kar nekaj načrtovanja. V ZPS so preverili, kakšne možnosti in pogoji financiranja so potrošnikom na voljo in primerjali najem kredita rabljenega ter novega avtomobila. Ugotovili, da so razlike med ponudbami občutne - razlika med najbolj in najmanj ugodnim ponudnikom je lahko več kot 600 evrov.

Približno štiri od petih slovenskih gospodinjstev imajo vsaj en avto, število registriranih avtomobilov pa je po nekaj kriznih letih spet začelo naraščati. Pri tem se povečuje  tudi povprečna starost avtomobila v Sloveniji in znaša po podatkih Statističnega urada 9,4 leta. Pri nakupu oz. prodaji avtomobila imajo potrošniki zelo različne strategije. Nekateri ga želijo prodati najkasneje po petih letih, ko je prodajna cena dokaj visoka. Drugi avtomobila ne želijo hitro zamenjati in ga vozijo, dokler se ne začne kvariti. Ne glede na strategijo, pa se marsikateri potrošniki ob nakupu bodisi novega ali rabljenega avtomobila znajde pred dilemo, kako financirati nakup.

Nujna je večja promocija ukrepov, boljši nadzor nad delodajalci in več ukrepov, ki prinašajo zaposlitve.

Januarja 2014 je bil sprejet prvi Izvedbeni načrt Jamstva za mlade za leti 2014 in 2015. V naslednjih tednih bo sprejet nov izvedbeni načrt programa Jamstvo za mlade s svežnjem novih ukrepov za zaposlovanje mladih do leta 2020. Pred zaključkom stare sheme programa smo se na Mladinskem svetu Slovenije odločili, da opravimo anketo med mladimi o njihovem zadovoljstvu z dosedanjim programom Jamstvo za mlade.

Skupaj z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje smo v oktobru 2015 pripravili in izvedli obširno anketo z namenom odpraviti pomanjkljivosti programa in prispevati k izboljšanju ukrepov v prihodnosti., V anketi je sodelovalo 5.825 mladih, ki so bili vključeni v ukrepe Jamstva za mlade do septembra 2015.

Ko postane pomembno, od kod si
Evropska unija želi na papirju delovati kot enoten trg, a v praksi se hitro pokažejo težave. Nakupovanje po spletu v drugi državi EU se lahko sprevrže v vse prej kot prijetno izkušnjo. Prepogosto se namreč zgodi, da izbranega izdelka ali storitve ne moremo naročiti oziroma plačati, če nismo iz »prave« države. Slovenija je kot ena od manjših članic EU pri tem še posebej prizadeta. Očitno vsi še niso dojeli, da imajo za seboj trg z več kot pol milijarde ljudi, kar je 200 milijonov več kot v ZDA.

Se vam zdi, da se vas to ne tiče. Preverite, kako je geoblokiranje videti v praksi?!

Kot poudarjajo na ZPS, je težava z geoblokiranjem resna, kar dokazuje raziskava ANEC. V raziskavi je skoraj četrtina vprašanih že doživela, da je bilo njihovo naročilo zavrnjeno, ker so doma iz druge države EU. »Evropska komisija v bližnji prihodnosti pripravlja spremembo vrste direktiv, ki so povezane s skupnim evropskim trgom, a hitre revolucije nikakor ne smemo pričakovati,« opozarja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Gospod ne zapravi 6800 evrov svojega denarja – če bi zapravljal svojega, ga gotovo ne bi zapravil toliko, ker bi pazil nanj –, temveč zapravi prav toliko javnega denarja.

Ko ga dobijo pri razsipavanju tujega denarja, mirno reče, kot da ne ve, zakaj toliko hrupa zaradi njegovega razmetavanja z denarjem, da je bilo zapravljanje racionalno, na koncu pa lakonično doda, da je denar razumno in pametno nalagal v poslovne odnose, kar naj bi pomenilo, da so njegovi kritiki čisti luzerji, ki nimajo pojma o vlaganjih v medsebojne in poslovne odnose, ki terjajo med drugim tudi veliko različnih vrst alkohola, drage večerje, nenavadno hrano in vse drugo iz tega registra.

Življenjska zavarovanja za primer smrti pod drobnogledom ZPS
V pestri ponudbi življenjskih zavarovanj je izbira produkta, ki potrošniki najbolj ustreza, skorajda kot boj z mlini na veter. V ZPS so tokrat pregledali ponudbo rizičnih zavarovanj oz. zavarovanj za primer smrti.

Premije tega zavarovanja so najnižje v celotni paleti življenjskih zavarovanj, hkrati pa najbolj odgovarjajo namenu, ki ga želite doseči z zavarovanjem. A niso primerne za vse. V ZPS izpostavljajo, da je življenjsko zavarovanje za primer smrti primerno predvsem za tiste, ki želijo poskrbeti za finančno varnost svojih bližnjih, če bi prišlo do nepredvidenega dogodka – smrti. Če imate nepreskrbljene družinske člane (mladoletne otroke, partnerja ...), je za vas ta produkt smiselna izbira.

Od 16 čokoladnih zajčkov in 15 čokolad trgovskih blagovnih znamk, ki jih je društvo Focus v sodelovanju s partnerji v okviru projekta "SupplyCha!nge - za pravične trgovske verige" razvrstil glede na njihov okoljski in družbeni odtis ter transparentnost podatkov o izvoru, ni niti en izdelek dosegel zadovoljivih standardov - vsi so se uvrstili v rdeče ali oranžno polje, predvsem zaradi široko razširjenega družbenega in okoljskega izkoriščanja v okviru konvencionalne kakavove nabavne verige.

Edini certifikat, ki ga je bilo mogoče v okviru čokolad in čokoladnih zajčkov trgovskih blagovnih znamk najti, je bil certifikat UTZ, ki sicer stremi k zagotavljanju trajnostne pridelave kakava, ne upošteva pa družbenih kriterijev in ne vključuje ekološkega kmetovanja.

Pobuda »Plačaj z verzom« je s poezijo ubesedila ritem sveta
Svetovni dan poezije je letos ponovno obeležila mednarodna iniciativa 'Plačaj z verzom'. Na ta dan je poezija postala začasna valuta v 34 državah, saj je v več kot 1.280 lokalih po vsem svetu verz, zapisan na kos papirja, nadomestil denar ali plačilne kartice. Mednarodni akciji se je priključilo tudi 49 slovenskih kavarn, kjer sta bila zven kovancev ali šelestenje bankovcev prava redkost, saj so Slovenke in Slovenci pridno vihteli svinčnike in svoje občutke prelivali v poezijo.

Pester dan, ki ga je zaznamovalo množično pesnjenje, je dokaz, da nas poezija v današnjem času in prostoru zanima in vznemirja veliko bolj, kot se to morda na prvi pogled zdi. To so lahko začutili tudi gostje 49 slovenskih lokalov, ki so sodelovali v pesniški pobudi 'Plačaj z verzom', s katero je lani svet prvič povezala dunajska pražarna kave in ambasador kavarniške kulture Julius Meinl.

Wikipedija ima kar nekaj težav, ki se jih bo morala lotiti
Pred 15 leti, 15. januarja 2001, sta internetna navdušenca Jimmy Wales in Larry Sanger ustanovila spletno enciklopedijo Wikipedija, ki je napovedala nekaj smernic, ki so nato spremenile svet.

Niti Sanger niti Wales si nista zamišljala, kako ambiciozen bo postal njun projekt, piše Economist. Danes je Wikipedia 10. najbolj obiskana stran na svetu, vsebuje zapise v 280 jezikih in obsega okoli 35 milijonov člankov in se kot živ organizem razvija naprej.

Prva svetovna vojna se je končala z gripo (sicer bi mogoče še trajala; pri teh norcih nikoli ne veš). Druga selitev narodov se je začela s prostovoljci (in se ne bo končala z žico). Ti že tako vsepovsod prisotnimorilci plačila za delo so se vpričo beguncev razmahnili kot virus. Evropske vlade so jih sprejele kot vsako drugo naravno dobrino in jih s pridom izkoriščajo, kjer se le da. Doslej so bili pomembni za nekatere gospodarske panoge, od lanske pomladi pa na njih sloni tako rekoč vse.

Brez prostovoljcev bi bili prvi valovi beguncev prepuščeni na milost in nemilost policiji, vojski in krajanom, ki bi pred njimi branili svoje vrtove in njive (velja za vse naštete). Redno bi srečevali tudi vojne zaslužkarje: 'taksiste', trgovce in ponarejevalce; v primeru težav pa bi se srečali z zdravstvenim osebjem. Dobrodelne ustanove bi se sicer podale med njih, a brez prostovoljcev bi naredile bolj malo. Tega, kar bi zbrale, ne bi mogle niti razvrstiti, kaj šele razdeliti.

V torek, 15. 3. 2016,  je v Kisovcu v občini Zagorje ob Savi potekala predaja igrala enoti Ciciban, Vrtca Zagorje ob Savi.

Zavod Zaupanje, organizator prireditev Čarobni dan, je skupaj s podjetjem Lidl Slovenija za otroke vrtcev in 1. triade osnovnih šol pripravil ustvarjalni natečaj Zdrav način življenja, v katerem so otroci ustvarjali po zgodbah Zdravkove dogodivščine. Skupno je na natečaju sodelovalo kar 183 ustanov, ustvarjenih pa je bilo blizu 8.000 izvrstnih likovnih del.

21. marca bo moč čustev nadomestila denar
Na svetovni dan poezije bo akcija »Plačaj z verzom« ponovno prebudila uveljavljene in priložnostne poete po vsem svetu. 21. marca 2016 bo namreč v 30 državah na vseh celinah mogoče verz zamenjati za kavo. V kavarno se lahko brez denarnice odpravite tudi vi, saj bo poezijo kot plačilno sredstvo uvedlo 49 lokalov po vsej Sloveniji.  Pobudnik globalnega pesniškega gibanja je Julius Meinl, dunajska pražarna in ambasador kavarniške kulture, ki želi s pomočjo poezije z majhnimi, a smiselnimi koraki svet spreminjati na bolje.

Na svetovni dan poezije bo verz postal začasna valuta v več kot 30 državah po svetu. Gostje bodo kavo lahko plačali s poezijo tudi v 49 slovenskih lokalih; njihov seznam najdete na Facebook profilu Julius Meinl v zavihku »Pay With A Poem« ali na spletni strani. Obiskovalce bodo 21. marca na mizah pričakali listki, na katere bodo zapisali pesem in z njo poravnali račun za kavo ali čaj. Dolžina in slog poezije pri tem ne igrata vloge, lahko je zgolj kratek verz – pomembno je le, da gre za izraz čustev vsakega posameznika. Namen pobude je namreč ljudi po vsem svetu navdihniti in spodbuditi k odkrivanju lastne ustvarjalnosti.

Tri spomladanske sejme Flora, Poroka, Altremed in 39. dneva čebelarstva v Celju ApiSlovenija je v treh sejemskih dneh obiskalo več kot 21.000 obiskovalcev, ker je dobrih 5 odstotkov več kot leto prej. Sejemsko dogajanje si je prislužilo tudi odlične ocene obiskovalcev in razstavljavcev.

Prvi so sejme ocenili še bolje kot leto prej, razstavljavci pa v veliki večini zatrdili, da so sejmi izpolnili njihova pričakovanja ter napovedali ponovno sodelovanje v 2017.

Uporabniki pametnih mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov in drugih mobilnih naprav dobro vemo, da avtonomija delovanja postaja vse večja težava, saj zaradi neprestane uporabe le redkokdaj preseže en dan. Zaradi tega mobilne naprave polnimo že skorajda na vsakem koraku, žal pa dostop do električnega omrežja ni vedno mogoč.

Tega se dobro zavedajo tudi raziskovalci agencije ARPA-E (Advanced Research Projects Agency-Energy) ameriškega energetskega ministra, saj so na osnovi večletnih raziskav odkrili nov način shranjevanja električne energije, ki naj bi za vedno odpravil težave, povezane z avtonomijo delovanja mobilnih naprav.

Globalni trend zgodnjega učenja angleščine v porastu
Mednarodno priznana metoda učenja angleščine Helen Doron, katere posebnost je spodbujanje naravnega načina učenja jezika skozi aktivnosti, ki so primerne za otroke že v starosti od treh mesecev naprej, letos praznuje peto obletnico delovanja na slovenskem trgu.

- Več kot 125.000 otrok po svetu zaupa metodi zgodnjega učenja angleščine Helen Doron, med njimi je tudi 1.300 slovenskih tečajnikov.

- V Sloveniji beležijo centri in studii Helen Doron skupno več kot 42-% rast števila tečajnikov v primerjavi z enakim obdobjem lani.