Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 27. avgust 2007 @ 10:33 CEST
Uporabnik: Ljuba
Izobraževal moj bistri Bučko rad bi se!
Ko za računalnik sedem, že pri meni je.
Pozorno opazuje, kaj se tu dogaja,
včasih po tipkovnici s tačkami zaraja.
Slike na zaslonu ob tem se kar vrstijo,
poskakujejo gor dol, čisto ponorijo.
Čakaj me ti lumpi, pa saj si prava zgaga,
glej, kaj si naredil, zdaj pa imava vraga!
ponedeljek, 27. avgust 2007 @ 01:04 CEST
Uporabnik: Ljuba
Si lačen, Bučko moj? Kaj zdajle jedel bi?
Bi piščančka s sirom, purana z jetrci?
Raco, lososa, teletino v omakci,
grah z govedino, morda sardele z rakci?
Bi tuno iz konzerve, bi jagnjetino,
morda bi le briketke, te rad imaš zelo?
Bučku je vseeno, kaj se v skledo vsuje,
le če kunec v njej je, Bučko se zmrduje.
nedelja, 26. avgust 2007 @ 21:53 CEST
Uporabnik: Ljuba
Kdo pritajeno se po odeji plazi,
se potuhne v gubo, skrivoma opreza,
hip zatem po nosu s tačko me oplazi,
z gobčkom svojim v vrat me nagajivo dreza?
Kdo je ta, ki s hrapavim jezičkom liže
me po licih nežno, mokro in ljubeče,
kdo mi pod odejo zleze, v noge grize
me, in z brkci rahlo me pri tem ščegeče?
sreda, 22. avgust 2007 @ 09:20 CEST
Uporabnik: Ljuba
Pa kaj tako po dnevni sobi ropota?
Bučko, mucek mali moj, z miško se igra,
s tisto plišasto, iz prave mišje dlake.
Oprezne okrog nje naredi korake,
zgrabi z zobki jo in preval z njo naredi,
zapodi se vse do vrat, v stol se zaleti,
se na hrbet vrže in s tačko, s krempeljci
miško premetava, da dlaka z nje frči.
ponedeljek, 20. avgust 2007 @ 12:49 CEST
Uporabnik: Sonce
Pred davnimi časi je živel pastir. Nekega dne je na obronku gozda zagledal nenavadno lepo deklico. Hotel se ji je približati, toda pobegnila je v gozd. Pastir jo je dolgo iskal, vse dokler nista pritekla do velike reke. Vilinska deklica je v strahu pred njim prosila valove, naj jo začarajo v rastlino.
V pastirjevih rokah se je spremenila v trs. Vanj je zapihal veter in trstika je zapela. Pastirja so glasovi prevzeli in nabral je še več trsja. Povezal ga je skupaj in zaigral nanj. Tako je nastala piščal in z njo glasba.
torek, 12. junij 2007 @ 17:12 CEST
Uporabnik: Sonce
Pozdravljeni,
včeraj se je v ljubljanskem parku Tivoli odvil prvi Lunin festival, praznik otrok, ki je med 10. in 18. uro nasmejal, zabaval in navduševal okoli 10.000 obiskovalcev, tistih najmlaših pa vse do najstarejših, iz vse Slovenije. Festival sta otvorila župan mesta Ljubljane, g. Zoran Jankovič, in ‘županja’ Luninega festivala, mala deklica Luna, po kateri je festival pravzaprav dobil ime.
Na 41 lokacijah po vsem parku Tivoli se je ves dan odvijalo več kot 65 različnih aktivnosti: otroci so se lahko seznanili s številnimi športi in taborniškimi triki, se preizkusili v spretnostnih igrah in ustvarjanju na delavnicah, plesu ter petju na karaokah, si ogledali radijski, policijski, gasilski in reševalni kombi, se izučili za paza, se spustili po adrenalinski žicnici, se preoblečeni v mucke sprehodili po Mačjem mestu, prepevali z Romano Kranjčan in Neco Falk, se nasmejali gledališkim predstavam, šivali copatke z muco Copatarico, igrali namizne družabne igre, občudovali žonglerje in umetnike na hoduljah, migali ob ritmih afriških bobnov, raziskovali v čutilnem labirintu …
ponedeljek, 7. maj 2007 @ 15:37 CEST
Uporabnik: janis85
Vsaka pravljica se srečno konča,
pepelka najde svojega princa,
zlobna čarovnica v peči konča,
princ prebudi sneguljčico iz sna,
muca copatarica otrokom copatke vrne.
ponedeljek, 7. maj 2007 @ 15:34 CEST
Uporabnik: janis85
Veter sreče nežno boža obraz,
nosi skrita sporočila,
če mu prisluhniti znaš,
spoznaš,
da visoko,
na koncu sveta,
našega neba,
obstaja nekaj čudovitega,
pravljičnega,
mogočni zmaj čuva pravljico vetra,
vetra sreče.
sreda, 18. april 2007 @ 17:42 CEST
Uporabnik: Ljuba
Veste kaj mi je zdajle prišlo na misel? Tale kotiček je namenjen vam, otrokom, zato bi bilo čudovito, če bi tudi vi pošiljali vanj svoje prispevke. Fantje, pišite svojim najljubšim sošolkam ljubezenske pesmice in jih pošljite na Sončeve pozitivke, kjer jih bo stric Igor objavil v kotičku za najmlajše, in kjer jih bodo vaše skrite simpatije lahko prebrale.
Zaljubljene deklice, napišite svojim malim princem, kako rade jih imate! :)) Verjemite, tudi njihovim srčkom bo to nadvse godilo :)), čeprav tega za nič na svetu ne bodo priznali :))!
Ali pa si izmislite zgodbico o čemerkoli, in nam jo pošljite. To lahko stori namesto vas v vašem imenu tudi vaša mamica, če tega sami še ne obvladate, ali morda očka, ali starejši brat, starejša sestra, morda celo dedek, babica, stric, teta..., vseeno, da bodo le vaši prispevki srečno prispeli v otroški kotiček.
sreda, 28. februar 2007 @ 11:38 CET
Uporabnik: Ljuba
Polžica Bubči in pujsek Bujsek sta se že dolgo imela zelo rada. Iz te ljubezni sta se rodila dva pujžka: pujžica Žlopka in pujžek Žlopek. Med seboj sta se razlikovala le po obliki, vzorcu in barvi svojih hišic. Pujžek Žlopek je imel kot stolpnica visoko zeleno hišico, ovito kot kupček smetane na torti, ki ga nanjo nabrizgamo z brizgalko za smetano, polžasti zavoji pa so bili obrobljeni z rjavo barvo. Hišica pujžice Žlopke pa je bila malo nižja od Žlopkove, kot morje temne sivomodre barve, podobna kupoli mošeje, posuta pa je bila z rumenimi kupčki, kot bi bi bile na hišico prilepljene drobcene okrogle rumene školjkice.
Oba, pujžek Žlopek in pujžica Žlopka, sta imela prašičja rilčka, nad njima pa vsak po dvoje rožičkov z zvedavimi, živahnimi očesci, zraven pa dolgo, ozko, mišičasto polžasto telo, pod katerim so se komaj komaj opazile štiri majcene prašičje nožice z ljubkimi parkeljci. Dolgo slinasto telesce se je zaključevalo z zvitima prašičjima repkoma, s katerim sta udarjala ob hišici, kadar sta bila jezna, ali mahala z njima po zraku, kadar sta bila zadovoljna in srečna.
ponedeljek, 5. februar 2007 @ 10:23 CET
Uporabnik: Ljuba
KOLO
"Dedek, kam greš z mojim kolesom?"
"Na pokopališče!"
"In kdo mi ga bo pripeljal nazaj?"
PRESTROGA VZGOJA
"Našega malega Petra sva prestrogo vzgojila!" je rekla žena možu, ko se je ta vrnil iz službe.
"Kako to misliš?"
"Danes zjutraj ga je v vrtcu nova varuška vprašala, kako mu je ime, on pa je odgovoril:
"Peter, pusti to pri miru!"
LE ZAKAJ
Dedek je malemu Juretu spet pravil dogodivščine v času druge svetovne vojne. Na koncu ga je Jure vprašal:
"Dedi, enkrat mi boš pa razložil, zakaj so bili potrebni še drugi partizani!"
sobota, 27. januar 2007 @ 09:10 CET
Uporabnik: Ljuba
***
Eni beni čiribi,
atu star'mu se mudi,
eno beno čiribo,
atu star'mu je ušlo.
***
Punca se gunca na vrvici,
vrvica fuč je - Mihec lovi.
***
Janko Zaplanko čebele lovi,
ena ga piči - lovil boš pa ti!
***
Enkole penkole rompompom,
cigule cagule majordom,
cuci buci, medved, miš,
zajec, muca - ti loviš.
petek, 19. januar 2007 @ 08:29 CET
Uporabnik: Ljuba
Lahko je tanka ali pa debela,
lahko je modra, rdeča, siva, bela...,
lahko v svet domišljije te popelje,
lahko po znanju ti izpolni želje!
Imata jih avtomobil, bicikel,
lahko so v njih železo, kamen, nikelj,
ima jih mlin, ki žito v moko melje,
ima jih vlak - po tirih z njimi pelje.
Ta stvar ni televizor in ni pisalni stroj,
nanj vseeno pisati lahko začneš takoj.
Pismo od prijatelja v hipu v njem dobiš,
pa še z igricami v njem lahko se zaposliš.
sobota, 6. januar 2007 @ 10:06 CET
Uporabnik: Ljuba
Učenje mnogo več je kot priprava na življenje -
v resnici je nenehno, nepretrgano zorenje!
Moder človek se uči od vsakogar, od vseh,
predsodke in prepričanja pušča ob straneh.
Moder človek je pogumen, kadar se bori
z lastnimi napakami in pomanjkljivostmi.
Brez akcije učenje ni učenje -
le akcija učenju da življenje!
Če te uporaba znanja ne zanima,
si na istem kakor ta, ki znanja nima.
Najvarneje in najceneje,
brez tveganja in najhitreje
ljudje se iz napak učijo,
ki drugi jih ljudje storijo!