Kdo pritajeno se po odeji plazi,
se potuhne v gubo, skrivoma opreza,
hip zatem po nosu s tačko me oplazi,
z gobčkom svojim v vrat me nagajivo dreza?

Kdo je ta, ki s hrapavim jezičkom liže
me po licih nežno, mokro in ljubeče,
kdo mi pod odejo zleze, v noge grize
me, in z brkci rahlo me pri tem ščegeče?

Kdo ležišče išče mehko si, ogreto
v moji postelji, brž ko ugasnem lučko,
kdo vso noč brezskrbno z mano vleče dreto?
Uganili ste – to je moj mucek Bučko!


Ljuba Žerovc