Slovenija z največ certificiranimi Zero waste občinami. S tremi zvezdicami nagrajene Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica.
Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat “Zero waste občina” z oceno treh zvezdic od petih, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Evropski certifikat, ki ga v Sloveniji implementirajo Ekologi brez meja, je namenjen spodbujanju in pospeševanju prehoda evropskih mest v družbo brez odpadkov in izvajanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Omenjene občine se pridružujejo Bledu in Gorjam, Slovenija pa je tako postala država s trenutno največ certificiranimi občinami. 

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so ustanoviteljice JKP Vrhnika, ki je odgovorno za zbiranje komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje poteka že od devetdesetih, ko so med prvimi prepoznali nujo po ohranjanju naravnih virov. Pridružitev evropski zero waste mreži leta 2014 je bila skoraj samoumevna poteza, ki je še bolj poglobila zavedanje o pomembnosti zmanjševanja količin odpadkov ter željo po spremembi potrošniških vzorcev in poslovnih procesov v duhu zero waste. 

Ne moremo si več privoščiti, da ne bi prešli na oskrbo z obnovljivo energijo in lokalno ekološko hrano ter na trajnostno mobilnost
7. nacionalna konferenca Dovolj za vse, ki je potekala pod naslovom »Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo«, je pokazala, da kljub kombinirani krizi  številne skupnostne prakse utirajo pot v podnebno nevtralno družbo. Še več - kriza lahko deluje kot katalizator, ko prehajamo od posameznih dobrih praks v pospešeno trajnostno tranzicijo na ključnih področjih življenja. 

Trenutno se soočamo z vsaj z dvema megatrendoma, ki sta vseprisotna v medijih in tudi v vsakdanjem življenju. Na eni strani je inflacija, t.j. splošna rast cen in hkrati padec nabavne vrednosti denarja. Drugi naraščajoči trend je globalno segrevanje, ki sproža podnebne spremembe, ki jih vse pogosteje imenujemo podnebna kriza ali celo podnebni zlom.

Zgodovinski neuspeh pri zmanjševanju onesnaževanja avtomobilov in tovornjakov - Evropska komisija dala prednost dobičkom avtomobilske industrije
Še več desetletij bo na naših cestah dodatnih 100 milijonov avtomobilov, ki bodo zelo onesnaževali zrak, čeprav obstajajo stroškovno učinkoviti načini za zmanjšanje njihovega vpliva na kakovost zraka.

Evropska komisija (EK) je zavrnila nasvet svoje lastne strokovne skupine glede novih pravil za emisije zračnih onesnaževal (Euro 7), ki jih izpuščajo vozila. S to odločitvijo, zaradi katere bodo proizvajalci lahko lažno zeleno oglaševali dodatnih 100 milijonov vozil, ki močno onesnažujejo zrak in ki bodo prodana v desetletju do leta 2035, se je postavila na stran avtomobilskih lobistov. Poleg tega je EK v zadnjem trenutku razrahljala tudi predloge pravil glede onesnaževanja s trdimi delci za težka vozila in se s tem uklonila dodatnemu pritisku proizvajalcev tovornjakov.

V super volilnem letu smo Ekologi brez meja na piko vzeli lokalne volitve. Že od začetka našega delovanja je sodelovanje z občinami eden od pomembnejših korakov na poti do družbe brez odpadkov.

Pričelo se je z akcijami Očistimo Slovenijo, leta 2022 pa že skoraj četrtina občank in občanov prebiva v občini z zero waste strategijo. Ker si želimo, da bi bilo takih še več, smo kandidate za županska mesta vprašali o njihovih načrtih in stališčih do okoljskih vprašanj.

Prelomni dogovor za podnebje: dogovor EU o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035
Pogajalci vlad držav EU ter poslancev Evropskega parlamenta so danes dosegli dogovor o prenehanju prodaje novih avtomobilov in kombijev z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035. Na odločitev so se odzvali v okoljski organizaciji Focus, ki pozdravlja dogovor, s katerim bo EU postala največje gospodarstvo, ki bo postopoma opustilo prodajo onesnažujočih vozil. Osebni avtomobili in kombiji povzročijo 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi.

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka Focusa, je podala oceno dogovora: »Pozdravljamo dogovor sprejet med vladami držav EU in Evropskim parlamentom. Promet je v Sloveniji zadolžen za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, zato lahko učinkovitejša vozila brez emisij, skupaj z električnim omrežjem, ki temelji na obnovljivih virih energije, pomembno prispevajo k zmanjšanju izpustov. Poleg tega, da so električna, bi si želeli, da bodo vozila v prihodnosti manjša, lažja in narejena pod strogimi okoljskimi kriteriji. Hkrati pa si prizadevamo, da bodo dopolnjevala poti, ki jih ne moremo opraviti peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.«

Gibanje Break Free From Plastic je danes izdalo novo poročilo o stanju implementacije Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje po državah EU. Po mnenju slovenskih predstavnikov gibanja, Ekologov brez meja, poročilo kaže napredek v večini držav, a tudi precej napak in pomanjkljivih ukrepov v njihovih načrtih za omejitev plastičnega onesnaževanja.

Prvo tako poročilo je bilo izdano lani, ko je potekel čas za prenos najstrožjih ukrepov iz direktive - prepovedi dajanja na trg in označevanja nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Takrat je zaostajalo še veliko držav, med njimi tudi Slovenija, Slovaška in Španija, ki so januarja 2022 prejele uradni opomin zaradi pomanjkljivega prenosa direktive. Razlog za to ni le pomanjkanja ambicije, ampak tudi, ker Evropska komisija takrat še ni pripravila nekaterih usmeritev za pravilni prenos direktive v naš pravni red.

Najstarejši fotovoltaični sistem na evropskih tleh že 40 let nemoteno dobavlja čisto električno energijo. „Metuzalem“ med proizvajalci čiste energije se nahaja na strehi Univerze uporabnih znanosti v Ticinu na jugu Švice in deluje nemoteno že od leta 1982.

Celoten energetski donos tega fotovoltaičnega sistema se že od samega začetka njegovega obratovanja oddaja v javno omrežje. Nameščena je bila fotovoltaična kapaciteta z zmogljivostjo 10 kilovatov - takrat še po ceni, ki je bila 100-krat višja od cene, ki jo za fotovoltaični sistem plačamo danes.

Vzorčenja mikroplastike v Sloveniji, Nemčije in Portugalske širijo tudi v druge evropske države
Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Projekt ‘Pirati plastike - dajmo, Evropa!’, pri katerem podatke pridobivajo osnovno- in srednješolci, se v okviru Evropskega leta mladih širi tudi v druge evropske države. V Sloveniji so se vzorčenjem pridružile nove skupine, poziv strokovnjakov pa je jasen - čas je za preprečevanje uhajanja plastike v naravo, raziskovanje njenega vpliva in zmanjšanje proizvodnje plastike. 

24 šol iz vse Slovenije je tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Akcije bodo potekale vse do sredine novembra, nekatere lokacije pa bodo služile za primerjavo z lanskimi podatki, ki so razkrili prisotnost mikroplastičnih delcev v polovici zbranih vzorcev in onesnaženost vseh analizirani rečnih brežin z odpadki. Dodatne koristne podatke bodo v letošnjem šolskem letu prispevale šole na območju Parka Škocjanskih jam, vzorčenju pa so se pridružile tudi družbe Zavarovalne skupine Sava s sedežem v Sloveniji.

ZPS IN EKO KROG: Slovenci smo leta 2020 porabili 236 mio plastenk za pijače, recikliranih je bilo zgolj 8,25 %. Čas je za vzpostavitev kavcijskega sistema in veliko vrnitev povratne embalaže.
Pogled na police v trgovinah hitro razkrije, da se je delež pijač v povratni embalaži bistveno zmanjšal, nekatere, predvsem diskontne trgovine jih sploh ne ponujajo, prevladujejo plastenke in pločevinke za enkratno uporabo. Že res, da imamo v Sloveniji precej velik delež ločeno zbrane embalaže, a to ni najbolj trajnostna rešitev.

Skladno s cilji EU je za recikliranje potrebno do leta 2025 ločeno zbrati najmanj 77 %, do konca leta 2029 najmanj 90 % plastenk. Za to so nujni učinkoviti sistemi zbiranja. Do sedaj se je z več vidikov, tudi stroškovnega kot najbolj učinkovit izkazal kavcijski sistem. Ta uspešno deluje že v 12 evropskih državah.

Populacije prostoživečih živali so se v manj kot enem človeškem življenju zmanjšale v povprečju za 69 %

• V tropih se populacije prostoživečih vrst močno zmanjšujejo
  
  
• Populacije sladkovodnih vrst so se zmanjšale za 83 %
  
  
• Indeks življenja na planetu, ki je sestavni del Poročila, kaže, da se čas izteka - vzpostaviti moramo družbo, v kateri je obnova narave nujna.

Opazovane populacije prostoživečih vrst - sesalcev, dvoživk, plazilcev in rib - so v povprečju za 69 % manjše kot leta 1970, poudarja novo poročilo WWF Living Planet Report (LPR 2022). Poročilo kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato opozarja vlade, podjetja in javnost, naj nujno uvedejo spremembe, da bi zaustavili uničevanje biotske raznovrstnosti.

Uredba o energetski revščini pravi korak, a potrebuje dopolnitve in nadgradnjo
Vlada je sprejela uredbo o energetski revščini. Okoljska organizacija Focus opozarja, da gre za pozitiven prvi korak pri urejanju področja, a da besedilo uredbe problematike energetske revščine ne zajame v zadostni meri. Zato bi bilo treba spremeniti in dopolniti nekaj pomembnih določb, saj le tako lahko uredba zares naslovi probleme ljudi, ki jih prizadene energetska revščina.

Prva stvar je sama definicija energetske revščine. Uredba trenutno v bistvu podaja dve definiciji, kar ni dobro. Problematična je predvsem druga opredelitev energetske revščine, ki pravi, da energetska revščina nastopi takrat, kadar strošek gospodinjstva za rabo energije predstavlja velik delež izdatkov glede na celoten razpoložljivi dohodek tega gospodinjstva.

Zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora je v boju s podnebno krizo nujno
Podnebne krize ne moremo nasloviti v zadostni meri, če ne udejanjimo sprememb tudi v našem sistemu oskrbe s hrano - tako na strani potrošnje kot na strani proizvodnje. Pri tem je za zmanjšanje ogljičnega odtisa v prvi vrsti nujno zmanjšati pridelavo in potrošnjo hrane živalskega izvora, t.j. mesa in mlečnih izdelkov.

Ponudba rastlinskih nadomestkov mesa se hitro povečuje, prav tako raste povpraševanje po njih. Da le-ti ne spadajo več med nišne izdelke in predstavljajo eno od možnih alternativ, je potrdilo tudi več kot 150 udeležencev včerajšnjega spletnega dogodka v organizaciji Umanotere.

Podnebna kriza in prehranska draginja - akutno krizo je treba reševati z dolgoročnimi trajnostnimi ukrepi 
»Nujno je že danes sprejeti trajnostne ukrepe za zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse, ki ima hkrati najmanjši možen vpliv na podnebje in okolje,« je bilo sporočilo okrogle mize Podnebna kriza in prehranska draginja - kako rešiti dve muhi na en mah?, ki je v organizaciji Umanotere potekala v Hiši EU v Ljubljani.

Brez spremembe v načinu proizvodnje in potrošnje hrane ne moremo v zadostni meri nasloviti podnebne krize, ki po drugi strani močno vpliva na pridelavo in ceno hrane.

Ob mednarodnemu dnevu kave Julius Meinl spodbuja prijaznost med ljudmi in do planeta - Posadili bodo 18.000 dreves

Ob mednarodnem dnevu kave 1. oktobra bo vrhunska kavarniška blagovna znamka Julius Meinl poskrbela za novo upanje v vsaki skodelici kave. V lokalih, kjer strežejo na odgovoren način pridelano kavo,  bodo namreč spodbujali prijaznost do planeta in med ljudmi.

Na ta dan bo tudi v približno 30 slovenskih kavarnah moč popiti kavo ter pridobiti kupon za drugo, brezplačno, za vsako sodelujočo kavarno pa bodo posadili drevo v eni od izvornih držav kave - Tanzaniji. Skupaj jih bo zraslo kar 18.000, in sicer v partnerstvu z okoljsko-aktivistično organizacijo Jane Goodall Institute. S tem želijo narediti svet kave bolj prijazen in trajnosten ter pokazati, da sta uživanje kave in varovanje okolja neločljivo povezana.

Kako poteka umikanje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo po Evropi? V Sloveniji se nadaljujejo zamude, a tudi nekaj dobrih ukrepov
Gibanje Break Free From Plastic je danes izdalo novo poročilo o stanju implementacije Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje po državah EU. Po mnenju slovenskih predstavnikov gibanja, Ekologov brez meja, poročilo kaže napredek v večini držav, a tudi precej napak in pomanjkljivih ukrepov v njihovih načrtih za omejitev plastičnega onesnaževanja.

Prvo tako poročilo je bilo izdano lani, ko je potekel čas za prenos najstrožjih ukrepov iz direktive - prepovedi dajanja na trg in označevanja nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Takrat je zaostajalo še veliko držav, med njimi tudi Slovenija, Slovaška in Španija, ki so januarja 2022 prejele uradni opomin zaradi pomanjkljivega prenosa direktive. Razlog za to ni le pomanjkanja ambicije, ampak tudi, ker Evropska komisija takrat še ni pripravila nekaterih usmeritev za pravilni prenos direktive v naš pravni red.

Poročilo o celoletnih meritvah NO2 na štirih lokacijah v Ljubljani
V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021.

Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo potekalo med 12. in 15. septembrom v Strasbourgu, se bo med drugim odločalo o dveh pomembnih predpisih, ki bosta soodločala o usodi gozdov v in izven Evrope.

13. septembra bodo poslanci glasovali o tem, kako ambiciozna bo Uredba o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov (deforestacije).[i] Evropa je zaradi uvoza surovin in izdelkov iz krajev, kjer se za pridelovanjetega blaga uničuje gozd, eden največjih krivcev za deforestacijo na svetu, takoj za Kitajsko. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) industrijsko kmetijstvo povzroči več kot 90 % krčenja tropskih gozdov.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je v Državnem zboru obravnaval predlog Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki je do 26. 9. 2022 še v javni razpravi. Zakon energetskim družbam in industriji v primeru kriznih razmer omogoča odstopanja od mejnih vrednosti emisij, določenih v okoljevarstvenih dovoljenjih.

Podjetja bi lahko na podlagi teh določb preklopila na rabo bolj umazanih goriv, ne da bi ob tem morala pridobiti kakršnokoli dovoljenje ali da bi bila opravljena presoja vplivov tovrstne zamenjave goriv na okolje. Gre za slabo rešitev in velik korak nazaj, zato v Umanoteri in društvu Focus predlagajo, da se v predlogu zakona opredeljena možnost odstopanja od (v okoljevarstvenih dovoljenjih) določenih emisijskih vrednosti za industrijo črta.

Nevladne organizacije, med njimi Focus, Oxfam, Deutsche Umwelthilfe in Transport and Environment, pred glasovanjem Evropskega parlamenta o zakonu EU o zelenih gorivih, ki bo 12. septembra, poudarjajo absurdnost uporabe živil za gorivo v času prehranske krize.

Nevladne organizacije so pred Evropskim parlamentom protestirale pod ključnikom #FoodNotFuel. Evropske poslance so pozvali, naj prenehajo spodbujati sežiganje poljščin za gorivo, saj to še dodano prispeva k svetovni prehranski krizi.

Turisti zavržejo več kot 100 ton hrane: kako zelen je v resnici slovenski turizem?
Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan.

Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

Kako otrokom in mladim približati okolijske teme? Vedno znova se izkazuje, da je prav področje odpadkov tisto, kjer lahko vsi nekaj postorimo. Tudi generacija, ki še nima moči odločanja, jo bo pa nekoč imela. Zato je pomembno, da tudi njim predstavimo ne le pomen ločenega zbiranja odpadkov, ampak tudi načine za njihovo preprečevanje. Zato smo veseli, da nas Ekologe brez meja osnovno- in srednješolci tako radi sprejmejo medse.

Večletne izkušnje sodelovanja s šolami so nam pokazale, da mlade najbolj pritegnejo problematike onesnaževanja s plastiko, hitra moda in zavržena hrana.

Obseg morskega ledu na Antarktiki prejšnji mesec manjši od julijskega povprečja

Pokritost Arktike z morskim ledom je bila prejšnji mesec za štiri odstotke nižja od povprečja

Po podatkih skupine EU-ja za satelitsko opazovanje je bil obseg morskega ledu na Antarktiki prejšnji mesec za sedem odstotkov manjši od julijskega povprečja v obdobju med 1991 in 2020 oziroma najmanjši v zgodovini merjenja.

Še dolga pot do podnebne nevtralnosti: ob zaključku projekta LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action)
Ob zaključki triletnega evropski projekt LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action), ki smo ga v Focusu izvajali skupaj z desetimi projektnimi partnerji, koordiniral pa ga je Climate Action Network Europe, predstavljamo predstavljamo nekaj bistvenih projektnih ugotovitev ter nadaljnjih napotkov za izboljšanje evropskih in nacionalnih podnebnih politik, za katere si bomo prizadevali tudi v okviru novega projekta LIFE TogetherFor1.5, ki ga začnemo izvajati v septembru.

Namen projekta Unify je bil pospešiti in olajšati pravičen ter pravočasen prehod držav članic EU v nizkoogljična in odporna gospodarstva. S tem namenom smo si v okviru projekta prizadevali za konsistentno in usklajeno podnebno ukrepanje na vseh ravneh  - od kratkoročnega in dolgoročnega načrtovanja politik preko Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) ter Dolgoročnih podnebnih strategij do Akcijskih načrtov za podnebje in energijo na lokalni ravni (SECAP).