Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v svetu vsako leto zavržemo 1,3 milijarde ton oz. tretjino vse pridelane hrane. Felicitas Schneider z dunajskega inštituta za gospodarjenje z odpadki je na okrogli mizi Naj hrana ne postane odpadek povedala, da po svetu zavržemo od 10 do 40 odstotkov vse svetovne proizvodnje živil.

Zavržena hrana je tudi strošek
V ZDA letno zavržejo 27 odstotkov vseh živil, od tega dve tretjini predstavljajo sadje, zelenjava, mleko, žitni in izdelki iz sladkorja. V Veliki Britaniji odvržejo 19 odstotkov nakupljene hrane, v Avstriji pa letno odvržejo do 166.000 ton živil, je pojasnila Schneiderjeva. Zavržena hrana pa predstavlja tudi strošek za gospodinjstva.

Preprosti napotki za vsakogar, da bodo letošnji prazniki manj potratni

Od Miklavža do božiča in novega leta je čas za darila, okraševanje in veliko, veliko hrane. To je tudi čas za gromozanske količine odpadkov. Prazniki so pred vrati, zato smo na Inštitutu za trajnostni razvoj po zgledu Worldwatch Institute pripravili nekaj preprostih napotkov, da bodo letošnji prazniki manj potratni, toda vredni več.

Prijateljstvo, ljubezen in hvaležnost, ki si jo izkazujemo med prazniki, so na voljo v neomejenih količinah, žal pa ni tako tudi z vodo, energijo in zemljo, ki so potrebne za pridelavo hrane. Po FAO vsako leto izgubimo ali zavržemo približno tretjino oziroma 1,3 milijarde ton hrane, pridelane za človeško prehrano. Največ hrane zavržemo v razvitih državah. Ob milijardi lačnih po svetu in tisočih lačnih v Sloveniji je zelo pomembno, da s hrano začnemo ravnati bolj odgovorno.

Dele trupel pujsov najdemo v sadnem soku, pivu, zobni pasti, milu, kremah za obraz in kruhu. Za kaj vse se uporablja ena sama žival, je v svoji nagrajeni knjigi Pujs 05049 ugotavljala nizozemska oblikovalka Christien Meindertsma.

Klobasa, slanina in šunka ležijo v embalaži z okusnimi slikami v hladilniku v supermarketu. Tako kupec pozabi na to, da gre za meso živali, ki je bila nekoč živa. Toda meso je vsaj prepoznavno. Kaj vse industrija še proizvede iz mrtvih pujsov, je presenetljivo in šokantno. Potem ko z živali odrežejo vse meso, vseh ostankov ne zavržejo ali predelajo v hrano za domače živali. Kožo, dlake, drobovino, kosti – vse to predelajo.

V zadnjem času se v medijih pojavlja izredno veliko tekstov in novic na temo nadomestnega bloka 6 TEŠ, ki je v določeni meri postal tudi tema predvolilnih soočenj. Ugotavljamo, da predstavniki strank vede ali nevede posredujejo enostranske, velikokrat tudi zavajajoče informacije. V veliko primerih pa se vidi, da nekateri projekta sploh ne poznajo.

Zaradi objektivnega poročanja vam v nadaljevanju posredujemo ključne podatke, predvsem pa povezave preko katerih se lahko prepričate, da se projekt izvaja pregledno in da so podatki javno dostopni. V nadaljevanju podajamo razlage na najpogostejše neresnične trditve.

Program Ekošola, eden najbolj prepoznanih in mednarodno uveljavljenih programov okoljske vzgoje in izobraževanja, letos praznuje 15-letnico delovanja v Sloveniji. S tem namenom so predstavniki programa Ekošola, otroci in župani občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik skupaj posadili 36 sadik avtohtone slovenske drevesne vrste skorš in tako pripomogli k ohranjanju biotske pestrosti.

Toni Dragar, župan Občine Domžale je poudaril, da je Ekošola in vse, povezano z njo, akcija celotne regije in vseh okoliških županov. »To kar počnemo danes, je nekaj zelo lepega in dobrega. Rad se pohvalim, da je občina Domžale ena tistih občin, ki stremi k temu, da bi bili v Ekošolo vključeni prav vsi vrtci in šole,« je dejal Toni Dragar in otrokom na prav zabaven način še namignil da upa, da tudi svoje starše naučijo eko načina življenja.

Komentar Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) na odgovore političnih strank v zvezi s prometno politiko Slovenije v prihodnjih letih

V predvolilnem boju je v parolah političnih strank za pridobivanje glasov volivcev opažena vse bolj zlorabljena besedna zveza »trajnostni razvoj«. Njen kompleksen pomen se namreč prodaja z enim ali dvema ukrepoma na področju varovanja okolja, kar pa kaže na nepoznavanje pomena te besedne zveze s strani političnih skupin ali pa zgolj na zavajanje širše javnosti.

Koalicija za trajnostno prometno politiko [1] je pri političnih strankah preverila poznavanje pomena trajnostne prometne politike. Z bojaznijo ugotavlja, da Sloveniji na tem področju ne kaže najbolje. Prometna politika je pomemben del politike vsake države.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da je bilo obdobje od leta 2002 do 2011 najtoplejše desetletje na Zemlji doslej, je danes v letnem poročilu, ki so ga predstavili ob robu svetovne konference o podnebju v Durbanu, zapisala Svetovna meteorološka organizacija (WMO). V zadnjem desetletju in pol pa so zabeležili tudi 13 najtoplejših let doslej.

"Naši podatki neizpodbitno dokazujejo, da se Zemlja segreva in da je to posledica človekovih dejavnosti," je v Durbanu dejal generalni sekretar WMO Michel Jarraud. Pojasnil je, da so koncentracije toplogrednih plinov v ozračju dosegle nove najvišje stopnje in se hitro približujejo tistim, ki vodijo v zvišanje globalnih temperatur za od dve do 2,4 stopnje Celzija.

Po oceni strokovnjakov naj bi zvišanje temperatur za več kot dve stopinji sprožilo daljnosežne in nepovratne spremembe na Zemlji. V poročilu je zapisano, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše po letu 1850, ko so začeli sistematično izvajati meritve, leto 2011 pa je bilo deseto najtoplejše odtlej.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da vsak Slovenec porabi od 130 do 150 plastičnih vrečk letno, ko jih je treba zavreči, pa jih reciklirajo le 4 odstotke. "Sistemske spremembe za omejevanje vreč še niso sprejete," opozarjajo aktivisti.

V eni uri človeštvo odvrže 20.000 mobitelov, 13 milijonov pločevink, 14 milijonov plastenk in 45 milijonov plastičnih vrečk. Plastične vrečke v Sloveniji največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, opozarjajo okoljevarstveniki pred prihajajočo akcijo Vrečka na vrečko, s katero bodo med 19. in 27. novembrom zaznamovali evropski teden zmanjševanja odpadkov.

Poročilo CE Delft razkriva nove pomanjkljivosti v investicijskem programu TEŠ 6

Okoljski organizaciji CEE Bankwatch Network in Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta predstavili ekonomsko poročilo, ki razkriva metodološke napake in neutemeljene trditve v investicijskem programu TEŠ 6. Odprava teh napak bi pripeljala do znižanja stopnje donosnosti, ki je eden od ključnih elementov za pridobivanje državnega poroštva za posojilo EIB. Objavo poročila je spremljala umetniška instalacija 'Gole lutke', s katero društvo Smehomat opozarja, da bodo lokalni prebivalci zaradi TEŠ 6 še desetletja dlje dihali onesnažen zrak.

Poročilo, ki nosi naslov A critical examination of the investment proposal for Unit 6 of the Sostanj power plant (Kritičen pregled predloga investicije v 6. blok TEŠ) [1], je pripravilo nizozemsko svetovalno podjetje CE Delft [2]. Ker so v vsakem investicijskem načrtu izračuni močno odvisni od predpostavk, ki so vključene v model, sta organizaciji CEE Bankwatch Network [3] in Focus [4] naročili CE Delft da pregleda investicijski program za TEŠ 6 ter ugotovi, ali so bili vsi ključni ekonomski elementi ocenjeni pravilno.

Odbor za peticije EU, je obravnaval peticije v zvezi z izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, 22.11  v Bruslju. Na mojo prošnjo EU poslancem, sta se odzvala samo Ivo Vajgelj ter Lojze Peterle. Ostali poslanci v EU, ki smo jih izvolili, da nas zastopajo v EU pa na moj poziv niso niti odgovorili, čeprav po 67 členu ustave (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna:

»Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi morajo EU poslanci še bolj  slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. V AAG nas žalosti, da mag. Tanja Furlan, dr.Romana Cizelj, Jelko Kacin, mag.Mojca Kleva ter dr.Milan Zver tega dejstva ne upoštevajo, četudi smo jih nekaj dni pred tem opozorili, da bo odbor za peticije obravnaval peticije o nameravani  izgradnji plinskih terminalov.

Družba JUB, ki je pri nas poznana kot najstarejša proizvajalka zidnih barv, je na 16. Okoljskem srečanju 2011 za svoj notranji disperzijski premaz Jupol Junior, za katerega je letos že pridobila evropski znak »okoljska marjetica« (EU eco label), prejela še nacionalno okoljsko nagrado za »okolju prijazen izdelek«. Ta notranja zidna barva je do okolja in uporabnika prijazna pralna barva, ki se ponaša z nizko ali ničelno vsebnostjo nevarnih organskih in anorganskih snovi in je proizvedena na povsem ekološki način.

Podelitev okoljskih nagrad je 22. novembra potekala v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, srečanje pa sta organizirala Časnik Finance in Eko sklad. Nagrado so Bernardi Bardutzky, direktorici Tehnološko raziskovalnega centra v JUB-u, podelili prof. dr. Viktor Grilc iz ljubljanskega Kemijskega inštituta, direktor Eko sklada Franc Beravs, urednik in direktor časnika Finance Peter Frankl ter predstavnik družbe BTC Miha Mermal.

Starodavna znanost čiščenja in zdravljenja ozračja

Zdrava hrana in voda sta pomembni, kaj pa za zrak? Kaj lahko naredimo, da bi dihali bolj zdrav zrak? Odgovor je preprost. Z Homa terapijo je mogoče zdraviti ozračje.

Homa terapija je tehnični izraz za Vedsko znanost o energiji, ki označuje postopek odstranjevanja zastrupljenega stanja ozračja skozi delovanja ognja. Kar pomeni zdravljenje in čiščenje ozračja z ognjem kot posrednikom.

V Vedah, je osrednja tema v zvezi s čiščenjem ozračja opisana kot: »Zdravi ozračje in ozračje bo zdravilo tebe«

Presnovni produkt v bioplinarnah je odlično gnojilo
V zadnjih tednih so se v javnosti pojavljale številne netočne ali celo zavajajoče trditve, zato se je vodstvo družbe Biofutura, ki je lastnica bioplinarne odločilo medijem in javnosti pojasniti nekatera najpomembnejša dejstva o delovanju bioplinarne. Bioplinarne, med katerimi je tudi omenjena v Ilirski Bistrici, veljajo povsod razviti v Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja.

S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.

Na osnovi dveh delavnic, ki jih je v mesecu maju in oktobru organiziral Inštitut za trajnostni razvoj, smo pripravili skupni dokument s ključnimi predlogi kmetijsko - okoljskih nevladnih organizacij za Strategijo razvoja Slovenije 2013 - 2020 (SRS 2013 - 2020) in Program razvoja podeželja 2020 (PRP 2020).

Priporočila in predlogi so objavljeni na naši spletni strani: http://www.itr.si/projekti/civilna-druzba/predlogi. Več o samem projektu pa najdete na http://www.itr.si/. Vabimo vas torej k ogledu Priporočil in predlogov kmetijsko - okoljskih NVO na zgornji povezavi, veseli pa bomo tudi vaših komentarjev.

Greenpeace v dneh med 22. in 26. novembrom izvaja turnejo »Za čisto energijo«, na kateri bodo lahko državljanke in državljani izrazili podporo čisti energiji za Slovenijo ter tako pokazali slovenski politiki, da moramo v Sloveniji spremeniti smer na tem področju. Greenpeaceovi aktivisti se bodo ustavili v več krajih po Sloveniji, kjer bodo mimoidočim omogočili, da izrazijo svojo podporo čisti energiji s fotopeticijo in podpisom na plakat.

Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji je dejala:
»Namesto novim termoelektrarnam na premog in dodatne jedrske elektrarne za izvoz se moramo tudi v Sloveniji usmeriti na pot čiste energije. Na prvem mestu moramo zmanjševati rabo energije, na ravni proizvodnje energije pa je vso pozornost potrebno nameniti gradnji elektrarn na obnovljive vire energije.«

Znanstveniki so prepričani, da bo v obdobju naslednjih 50 let zaradi globalnega segrevanja izumrla okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin. Takšni so namreč rezultati študije skupine 19-ih znanstvenikov iz devetih držav, ki so proučevali vpliv emisij toplogrednih plinov na šestih biološko najbolj razgibanih področij na svetu.

Predvideli so, da bo do leta 2050, kljub morebitni srednji stopnji klimatskih sprememb, iz Zemlje izginilo več kot milijon bioloških vrst. Kar med 15 in 37 odstotkov bioloških vrst bi eventualno lahko izumrlo.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je bila v register te dni vpisana tisoča sončna elektrarna na Slovenskem. Zmogljivost vseh tisoč sončnih elektrarn trenutno znaša 61,4 megavata. Na letni ravni bodo sončne elektrarne v Sloveniji proizvedle 84 gigavatnih ur električne energije oz. 0,6 odstotka celotne proizvedene električne energije, so sporočili iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije.

"Država namenja premalo sredstev"
V združenju so sicer kritični do deleža, ki ga država namenja obnovljivim virom energije. Vlagateljem v sončne elektrarne je bilo namreč v preteklem letu izplačanih 3,6 milijona evrov oz. 3,9 odstotka razpoložljivih sredstev. Skoraj 44 milijonov evrov lanskih razpoložljivih sredstev je ostalo neporabljenih, zato so jih prenesli v letošnjo kvoto, so dodali.

Vsako leto poteka v spomladanskem času obvezno cepljenje psov proti steklini, pri katerem cepijo na deset tisoče psov. Pravna podlaga za to cepljenje je v 3. točki 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline – Rabies (Lyssa), kjer je določeno naslednje: „Ponovna cepljenja (revakcinacije) psov je potrebno opravljati v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv, vendar od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev.“ V zvezi s tem se poraja vprašanje, ali je takšno vsakoletno ponovno cepljenje psov upravičeno in ali je v korist živali.

Kot izhaja iz omenjenega člena, je osnovno pravilo, da se revakcinacija opravi v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv. K temu je dodano še, da rok ponovnega cepljenja ne sme biti daljši od 12 mesecev. Ta dodatek je vsaj čuden, saj je vprašanje, ali sploh obstajajo kakšni proizvajalci cepiv, ki ne bi zagotavljali imunosti za dobo vsaj enega leta.

22. NOVEMBRA NA  EVROPSKEM PARLAMENTU RAZPRAVA O UPLINJEVALNIKIH IN  OGROŽANIH INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTIH NA TRŽAŠKEM ZALIVU

22. novembra 2011 bo Evropski parlament nadaljeval s pregledom treh peticij s strani AAG (Alpe Adria Green) in AAG -Greenaction Transnational glede na kršitev zakona Seveso v Trstu in pri projektu dveh terminalov za ponovno uplinjanje (uplinjevalnikih) v Tržaškem zalivu.

Peticije, ki jih prilaga omrežje AAG-GreenactionTransnational (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt  Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskij obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne  spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je neodim, disprozij, indij, telur in galij peterica redkih kovin, ki jih države EU-ja večinoma uvažajo s Kitajske, od njih pa so odvisne "zelene tehnologije". Pomanjkanje redkih rudnin bi lahko ogrozilo razvoj zelenih tehnologij, opozarjajo znanstveniki evropskega raziskovalnega centra JRC v Bruslju. Evropa je zelo odvisna od uvoza petih redkih rudnin, ki so ključne za npr. proizvodnjo varčnih sijalk in podobnih naprav, ki zmanjšujejo porabo energije in izpuste toplogrednih plinov.

Kritična je predvsem preskrba z neodimom,disprozijem, indijem, telurjem in galijem. Te redke kovine so ključne pri razvoju zelene tehnologije in okolju prijazne proizvodnje, zato je povpraševanje po njih v svetu vse večje. Poleg povpraševanja so redke tudi zato, ker jih je mogoče najti le v nekaterih državah, največ predvsem na Kitajskem, kar je povezano tudi z določenimi političnimi tveganji, opozarjajo v centru, ki deluje v okviru Evropske komisije.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da v zahodni Afriki ni več nobenega črnega nosoroga, je razvidno iz zadnje svetovne ocene ogroženih živalskih vrst. T. i. Rdeči seznam, ki ga sestavlja Mednarodna zveza za zaščito narave (IUCN), je namreč to podvrsto (latinsko Diceros bicornis longipes) uradno razglasila za izumrlo. Tudi podvrsta beli nosorog (Ceratotherium simum cottoni) je v osrednji Afriki na seznamu uvrščena kot "najverjetneje izumrla".

Izginil naj bi tudi zadnji javanski nosorog (Rhinoceros sondaicus) zunaj Jave.

Očistimo Slovenijo/svet 2012

Prostovoljci, ki smo organizirali lansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, začenjamo s pripravami na veliko prostovoljsko okoljsko akcijo Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. marca 2012. Tokrat pa ne bomo pa čistili le Slovenije. Naša ekipa je del pobude Očistimo Svet (World Cleanup), ki se ji je pridružila že več kot tretjina vseh svetovnih držav. Prihodnje leto bo torej potekala največja okoljska akcija v zgodovini človeštva in Slovenija bo zraven!

Pokazalo se je, da je lanska akcija bila uspešna. Ne samo, da smo bili Slovenci po deležu udeleženih najboljši na svetu, letos nam marsikatera občina ponosno pove, da so z akcijo uspeli rešiti problem divjih odlagališč. Vseeno je ostalo dovolj odpadkov za še eno podobno akcijo. Če želimo dokončno očistiti našo lepo deželo, moramo z delom nadaljevati!

Raziskovalca iz singapurske univerze trdita, da je ena izmed posledic globalnega segrevanja tudi manjšanje velikosti zemeljskih bitij. S tem, ko se bodo globalne temperature zaradi človeških dejanj v tem stoletju zviševale, se bodo telesa številnih živali v prihodnosti skrčila. 

Pri tem Jennifer Sheridan in David Bickford izpostavila, da v kolikor bi se vse zmanjševalo sočasno, to vse skupaj prav za prav ne bi predstavljalo večjega problema. Vse manjše rastline bi lahko nahranile vse manjše živali, vse manjše ribe bi nahranile vse manjše morske pse itn.