Manipulacija Vremena in Atmosfere 2. del –
GEOINŽENIRING oz. CHEMTRAIL FENOMEN

Vsega je krivo globalno segrevanje. Če verjamemo, da le-to obstaja kot posledica človekovih dejanj. Projekt imenovan geoinženiring, je definiran kot obsežna preureditev našega okolja, z razlogom bojevanja proti oz. preprečevanja učinkov sprememb v kemiji atmosfere, za omilitev zgoščenih toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida.

Ali se dejansko dogaja globalno segrevanje ozračja zaradi povečanja toplogrednih plinov ali ne, ne bomo tukaj razpravljali, treba pa je razumeti, da so v javnost podane informacije, ki zagovarjajo tezo o globalnem segrevanju.

O kredibilnosti takih izjav in njihovi verodostojnosti lahko preberete v kakem drugem članku s te spletne strani, potrebno pa je razumeti, da tudi program geoinženiring sloni na istih dognanjih, kar še bolj izpostavlja dejstvo, da so mediji le kanal za posredovanje informacij, ki naj bi jih javnost poznala. Ne gre pa nujno za resnične informacije. Imejte to v mislih ob nadaljevanju branja, saj navajam iz uradnih virov, ki so namenjeni za javnost, niso pa nujno resnica.

Želim le prikazati, kakšne razlage in mišljenja imajo« urejevalci sveta« in kaj želijo, da vemo in mislimo mi. Predvsem pa, kako opravičujejo posege v ekosisteme in atmosfero, ki vedno bolj spominjajo na vojskovanje, ki z globalnim segrevanjem nima čisto nobene povezave. Ustvarijo pa razlog, da igrajo nevarne igre, ki nas vse lahko pahnejo na rob prepada. Zakaj?!

Prvo skušajmo vsaj malo razumeti delovanje našega planeta. Kroženje Zemljine atmosfere in oceanov, in večine življenja za Zemlji, poganja energija Sonca. Ta energija prihaja predvsem v obliki vidne svetlobe. Nekje 30% te energije se takoj odbije nazaj v vesolje – ta odboj strokovno imenujejo »planetarni albedo«. Ostalih 70% energije pa posrkajo oblaki, zemlja in oceani.

Ko se ta telesa ogrejejo sevajo to posrkano energijo v obliki infrardeče energije. Atmosfera je za vidno svetlobo prosojna, ne pa za infrardečo. To je zaradi vsrkane vodne pare, ogljikovega dioksida in ostalih sledi plinov, ki naravno obstajajo v atmosferi. Kot posledica teh snovi se Zemlja segreva dokler ne doseže temperature, pri kateri se zadostna količina vroče energije ne sprosti na vrhu atmosfere. Ta učinek tople grede je naravno kroženje, ki ohranja povprečno Zemljino temperaturo pri okoli 33 stopinjah.

Učijo nas, da je problem nastal, ko se je začela dvigovati koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju – za kar naj bi bil kriv način življenja človeka zadnjih 50 let, in kar naj bi prispevalo k povečanemu segrevanju ozračja, torej Zemlje. Znanstveniki naj bi sedaj imeli dokaze, da to kopičenje CO2 povzroča močne spremembe v podnebju in vpliva na ekosisteme.

Znanstveniki in vladajoči nas prepričujejo, da bo Zemlja postala nevzdržen planet vročine in plinov, v katerih se bomo cvrli do konca svojih dni…. kaj predlagajo?

Med vsemi shemami geoinženiringa se najbolj nagibajo k tisti, ki vključuje povečanje planetarnega albeda, to je, odboja sončeve svetlobe nazaj v vesolje, preden jo absorbira Zemlja. Strategije za doseg tega cilja so:

1. Dodati več odbojnih delcev v zgornjo plast atmosfere (v stratosfero, ki se nahaja med 15 do 50 km nad površjem Zemlje),

2. Dodati več oblakov v nižji plasti atmosfere (troposfero),

3. Postaviti različne oblike odbojnih objektov v vesolju, bodisi blizu Zemlje ali na stabilni lokaciji med Zemljo in Soncem,

4. Spremeniti velike dele zemeljskega površja iz temnih površin, ki srkajo (npr. drevesa) v svetle površine, ki odbijajo (npr. snežni predeli in trave).

Odbojni delci so t.i. stratosferična pršila (aerosoli) in učinek dodajanja določenih mešanic pravih delcev v stratosfero, naj bi se zgodil v obliki povečanja količine odboja svetlobe nazaj v vesolje. Ta mehanizem naj bi deloval na ugotovitvah iz primerov vulkanskih izbruhov v preteklosti. Naveden je primer iz 1991 leta, izbruh na Filipinih (Mount Pinatubo), ki je povzročil, da se je celotna površina Zemlje ohladila za 0,5 stopinje. Vzrok za večji odboj svetlobe nazaj v vesolje (albedo) je bila velika količina žveplovega dioksida v stratosferi, ki se je spremenil v majhne delce, posledica tega pa je bil nastanek več visokih cirrus oblakov. Spremembe v temperaturi so se pojavile zelo hitro po izbruhu.

Isti učinek želijo doseči z metodo vbrizgavanja delcev v stratosfero – s pomočjo raket, balonov ali z visokoletečimi letali – kot dodajanje delcev gorivu ali z dodatnimi pršilkami. Potencialni delci za vbrizgavanje vključujejo žveplov dioksid, aluminijev oksid v prahu ali celo samo-lebdeča pršila, ki bi jih programirali, da bi se selili v določene regije ali da bi se dvignili nad stratosfero (da se ne bi mešali s kemijo stratosfere, ko to ni potrebno). Zaradi relativne horizontalne stabilnosti stratosfere (v primerjavi s troposfero), bi vbrizgani delci v njej ostali do 2 leti, hkrati bi to pomenilo, da bi vbrizgavanja izvajali enkrat letno oz. enkrat na dve leti.

Program je aktiven od 1992 leta, usmerili so se v uporabo prahu aluminijevega oksida, strošek letne uporabe, ki so ga takrat izračunali, naj bi uradno znašal okoli 100 bilijonov dolarjev. Leta 1997 so popravili to oceno in povedali, da gre za nekaj sto milijonov dolarjev na leto, kar pravijo, si lahko privošči vsaka država in da je pravzaprav ceneje kot katerikoli drug program za zmanjševanje ogljikovega dioksida v ozačju.

Raziskovalec David Keith pa je leta 2008 predlagal metodo, pri kateri bi ustvarili mikroskopske odbojne sestavljene delce (sestava teh delcev ni navedena), ki bi se sami orientirali in bi lebdeli s pomočjo kombiniranih vplivov solarnega sevanja, diferencialnih sil iz molekularnih trkov in Zemljinih električnih in magnetnih polj. Takšni delci bi lebdeli nad stratosfero in bi imeli majhen vpliv na kemijo ozona. Prav tako bi imeli dolgo življenjsko dobo, kar bi drastično zmanjšalo porabo pršil. Prav tako bi te delce programirali, da bi potovali proti poloma, s čimer bi imeli nadzor nad segrevanjem polov – kar bi zmanjšalo taljenje ledu in posledično dvig gladine morja.

Odboj svetlobe nazaj v vesolje se lahko poveča tudi s povečanjem količine in odbojnosti nižjih plasti oblakov. Največ predlogov se nanaša na nizkoležeče oblake stratokumuluse, ki naravno pokrivajo okoli 30% Zemljine površine. Povečanje omenjene oblačnosti bi dosegli z umetnim povečanjem koncentracije oblakovega kondenzacijskega jedra. 1992 leta so predlagali mehanizem za proizvodnjo kondenzacijskih jeder z uporabo žveplove kisline.

Za doseganje učinka bi morali porabiti okoli 31,000 ton nad dan. To je enormna količina, glede na to da toliko žveplovega dioksida proizvede ena elektrarna na premog v enem letu. Prav tako so stroški za tak podvig izredno visoki, problem pa je tudi vpliv na okolje, saj bi bil posledica takih oblakov kisel dež. To misel so opustili.

Najnovejši predlog je podal John Latham in sicer morsko sol za ustvarjanje kondenzacijskih jeder. Mehanizmi bi bili postavljeni v morju in bi lahko delovali do 20 let. Strošek za to bi bil neprimerljivo manjši, prav tako vpliv na okolje, predvidevajo.

Sončevo svetlobo se lahko tudi odbije nazaj v vesolje še preden ta doseže atmosfero, in sicer z razporeditvijo odbojnih delcev ali drugih naprav v vesolju. Postavili bi lahko prah ali ogledala na nizki Zemljini orbiti. Tej ideji so raziskovalci zelo naklonjeni, predvsem zaradi dolge življenjske dobe naprav, ki naj bi bila do 50 let in vzdrževanja. Prav tako bi se izognili riziku motenja kemičnih procesov v stratosferi. Vendar je težava uvajanja te tehnologije visok strošek, ki presega stroške ostalih navedenih metod.

Še ena možnost, o kateri razpravljajo je postavitev ogledal oz. senčnikov na stabilni gravitacijski točki med Zemljo in Soncem (t.i. točka Lagrange).

Nekaj večjih držav naj bi bilo sposobno narediti pomembne spremembe v planetarnem albedu s pomočjo masivnih urejanj Zemljine površine. To bi vključevalo nadomeščanje temnih gozdnih površin z bolj svetlimi in odbojnimi pokritji, kot so stepe ali površine trave, ali površine snega, ki naj bi imele največji učinek. Vendar je seveda velik problem močan ekološki vpliv. Vendar bi vseeno želeli to izvesti, sicer v manjšem obsegu.

Znanstvena fantastika? Ne. Realnost.

NEGATIVNE POSLEDICE GEOINŽINIRINGA:

- SUŠA: največji rizik predstavlja prenehanje pojavljanja monsuna v Aziji in Afriki;

- TANJŠANJE OZONSKEGA PLAŠČA: je potencialni stranski učinek žveplovih pršil;

- TEMNO NEBO: pršila očitno vplivajo na izgled neba, hkrati ga pobelijo, zatemnijo, prav tako zameglijo sončni zahod;

- SEGREVANJE TROPOPAVZE (atmosferske meje med troposfero in stratosfero) in vlaženje stratosfere;

- VPLIV NA OBLAKE: njihovo razporeditev in predvsem cirrus oblake ter polarne stratosferične oblake;

- VPLIV NA EKOSTISTEME: zatemnitev sončne svetlobe vpliva na rast rastlin, vendar še bolj pa vpliva na zakisanje oceanov, kot posledice vodikovih ionov iz kislega dežja;

- UPORABA SONČNE ENERGIJE: zaradi zmanjšanja svetlobe se zmanjša zmogljivost naprav, ki jih poganja energija sonca;

- VPLIV USEDLIN: čeprav so raziskovalci predvideli zanemarljiv vpliv pršil, vseeno obstaja rizik neposrednih poškodb okolja zaradi padlih delcev iz atmosfere;

Prav tako zgoraj navedene rešitve za globalno segrevanje, ki samo povečujejo odboj svetlobe nazaj v vesolje, hkrati pa ne zmanjšujejo koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi, ne naslavljajo škodljivih vplivov zakisanja oceanov in morskega ekosistema, kot posledice visoke koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi. Posledice bi bile nepopravljive za ekosistem.

O vplivu pršil na človeka ne razpravljajo.

Obstaja pa še težava ustavljanja programa geoinženiringa, ko je že preteklo nekaj let uporabe metod. Če bi nadaljevali z uravnavanjem usmerjanja svetlobe nazaj v vesolje dlje časa, se pravi kontinuirano za daljše obdobje, medtem ko bi se izpusti ogljikovega dioksida še naprej večali, bi prenehanje z metodami geoiženiringa pridoneslo k hitrim, velikim in škodljivim šokom za podnebni sistem.

Ta problem še niso podrobneje preučili, vendar naj bi simulacije kazale na to, da če bi prenehali z zmanjševanjem solarnega pretoka ali če bi spodletel, se bi sesedanje ogljika oslabilo, kar bi vodilo v nepredstavljivo rast temperature, tudi od 2-4 stopinje na desetletje – kar je 10x več kot trenutno spreminjanje temperature. Tako hitra rast temperature bi zagotovo imela globoke negativne vplive na ekosisteme in vse ostalo, kar je odvisno od podnebja.

Torej, zakaj bi po vsem povedanem sploh želeli izvajati programe geoinženiringa, če zagon le teh zahteva kontinuirano delovanje, saj njihova zaustavitev pomeni totalno sesutje ravnovesja ekosistemov?!

Študije, ki sem jih prebirala, venomer prikazujejo predvidevanja »če bi« ali prihodnjik »ko bomo«, kot da zgoraj opisanih metod še ne izvajajo v popolnosti, temveč testno. Pogled v nebo sploh zadnja leta govori drugače. Letalskih sledi, ki ne izginjajo, je ogromno. Javno so opažanja posameznikov o prisotnosti nenavadnih letalskih sledi na nebu, zanikana. Vlada, politiki, meteorologi fenomena kemičnih repov oz. chemtrail-ov (kar je v bistvu geoinženiring) ne priznavajo.

A hkrati dokumenti pričajo o sklenjenih pogodbah med državami, za uvedbo metod geoinžiniringa. Sprejemajo se ukrepi in predlagajo mednarodni zakoni – vendar vse v ozadju. Kdo sklepate pogodbe? Kdo pozna resnico? Če je nihče hkrati ne priznava? Hkrati pa vsak človek na tej Zemlji lahko vidi sledi na nebu, ki jih puščajo letala in za katerimi vedno pride poslabšanje vremena ali ohladitev…? KAJ SKRIVAJO IN ZAKAJ?

In še nekaj. Če se že dogaja globalno segrevanje je to zato, ker je mednarodni naftni kartel zatrl vse alternativne energetske naprave. Zatrli so vse čiste tehnologije zaradi bencinskih kemikalij, in sedaj onesnažujejo nebo z še več kemikalijami, katerih posledic sploh ne poznajo!! Dejansko si kopljemo jamo. V bistvu smo si že tudi pribili križ poleg te jame in na njej zagotovo ne piše »počivaj v miru«.
Pri vsem tem nekaj ne štima.

Vladajoče »skrbi« globalno segrevanje, na vse pretege skušajo »pomagati« zemljanom, znanstveniki iščejo rešitve, in namesto, da bi takoj skušali zmanjšati uporabo škodljivih naprav za okolje (če že tako zelo škodujejo okolju), oni še povečajo prodajo le-teh, podpisujejo pogodbe za »reševanje« planeta, katere pa vključujejo prijeme, ki bi na koncu lahko še bolj uničili cel ekosistem – dvomim, da kdorkoli karkoli rešuje, saj vsak z malo pameti te prikazane slike ne zmore sestaviti v smiselno celoto.

Zveni isto, kot pri zdravljenju raka s kemoterapijo in obsevanji – rezultat dejansko ni znan. Lahko boš preživel, lahko pa boš umrl v največjih mukah. In mi, prebivalci tega planeta, tvorci družbe, dejansko nimamo pojma o ničemer. Kaj menite o tem? A nas ta ugotovitev niti malo premakne?

Veliko držav pričenja obvladovati znanost urejanja vremena. Pravzaprav veliko poznavalcev trdi, da v bistvu »veliki igralci iz ozadja« igrajo vojno igro, s čemer kažejo svoje sposobnosti nadziranja vremena. Večina teh pobud je zaupnih in skritih pred javnostjo. Edini način, kako lahko sledimo tem pobudam je, da opazujemo države, ki sprejemajo odločitve, da se zaščitijo pred poskusi urejanja vremena.

Zadnje čase so celo znanstveniki in inženirji začeli razkrivati dejanske metode nadzorovanja vremena. Sejanje oblakov je pravzaprav »primitivna« metoda, ki je namenjena zavajanju in usmerjanju v napačno smer. Gre za trenutni efekt, ki zahteva malo predvidevanja. Najmodernejše metode vključujejo umetno ionizacijo atmosfere med okoli 4500 metri in 9000 metri ter nad. Manipulacija ionosfere in nadziranje odnosa med Soncem in Zemljo, ima lahko veliko večje učinke. Znanstveniki ugotavljajo, da je vreme na Zemlji odvisno predvsem od Sončevega naravnega elektromagnetnega sevanja, ki dosega Zemljo.

Sončevo sevanje in ultravijolični žarki morajo skozi ionosfero, da dosežejo Zemljo. Obstajajo indikacije, da so dejansko solarna sevanja in izbruhi neposredno odgovorni za planetarne vremenske spremembe. Solarne izbruhe in nivo sevanja povzročajo obstreljevanja kozmičnih žarkov na Sonce iz oddaljene masivne črne luknje ali zvezdnih zamaškov, ki so posledica kolapsa tisočih zvezd na majhnem področju.

Torej je globalno segrevanje zaradi povečanih emisij iz izpuhov v bistvu čisto zavajanje? Počasi bomo odkrili v katerem grmu tiči zajec in kaj se V RESNICI dogaja, čemu geoinženiring sploh služi. Od uradnih institucij teh odgovorov seveda ni pričakovati. Smo prebivalci tega planeta res zgolj figure peščice igralcev?!

Vpogled v naslednji del. Ionosfera deluje kot filter za solarna sevanja, ki dosegajo Zemljo. Če lahko nekdo manipulira in nadzoruje ta filter, postane potencialni izvor ogromnega urejanja vremena. Obstaja mnogo metod nadziranja ionosfere. Gre za proces umetne manipulacije gostote ionov v ionosferi. Polje močnih oddajnikov in anten, ki delujejo na razponu visokih frekvenc, pa je ena od metod. Več o tem pa v tretjem delu - Ostale institucije za manipulacijo atmosfere in grožnja vremenskega vojskovanja.

Breda Špacapan

Povezava do prvega dela.

VIRI NAVEDB:

http://en.wikipedia.org/wiki/U.S._Climate_Change_Technology_Program
http://www.climatetechnology.gov/agencies.htm
http://rsta.royalsocietypublishing.org/content/366/1882/3919.full.pdf
http://en.wikipedia.org/wiki/Stratospheric_sulfate_aerosols_(geoengineering)
http://www.ucar.edu/news/releases/2006/injections.shtml
http://www.cfr.org/content/thinktank/GeoEng_Jan2709.pdf
http://www.consumerhealth.org/articles/display.cfm?ID=20051028145626
http://web.viu.ca/earle/geol-412/lenton-vaughn-acp-9-5539-2009.pdf
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2944714/
http://www.godlikeproductions.com/forum1/message1364630/pg1
http://d1027732.mydomainwebhost.com/articles/articles/CFR_The_Geoengineering_Option.pdf

SLIKA 1
http://www.wired.com/science/planetearth/magazine/16-07/ff_geoengineering?currentPage=all

SLIKA 2
http://infowars.net/articles/april2009/100409Holdren.htm

SLIKA 3
http://www.marcgunther.com/tag/geoengineering/

SLIKA 4
http://cientifica.eu/blog/2009/05/geoengineering-more-political-and-moral-than-scientific/