Jeremija je ljubil zelo veliko žensko. Vsak večer jo je spremljal z dela domov in vsak večer bi jo rad poljubil, toda bil je preveč boječ.

Nekega večera je zbral pogum. " Ali dovoliš, da te poljubim?" Privolila je. Toda Jeremija je bil izredno majhne postave in tako sta se ozirala okrog po nečem, na kar bi se mogel povzpeti. Našla sta zapuščeno kovačnico z nakovalom, ki je Jeremiju omogočilo ravno primerno višino.

Ko sta potem šla naprej približno pol milje, je Jeremija rekel:"Ali bi lahko dobil še en poljub, draga?
"Ne," je rekla ženska. "Dala sem ti enega. To je dovolj za nocoj."
Jeremija je rekel:" Zakaj mi potem nisi preprečila, da vlačim to prekleto nakovalo s seboj ?"

Nekoč sta sedela učitelj in njegov učenec pod velikim drevesom na travnati planjavi. Nenadoma je učenec vprašal učitelja: »Učitelj, zmeden sem, kako naj najdem svojo sorodno dušo? Ali mi lahko pomagaš?«

Učitelj je nekaj trenutkov molčal, nato pa rekel: »To je pravzaprav težko in lahko vprašanje.«
Učenec je razmišljal in ga vprašujoce pogledal.

Učitelj: »Poglej tja, povsod naokoli je polno trave; sprehodi se med njo, a nikoli ne hodi nazaj, pojdi le naravnost naprej. Poskušaj med potjo najti čudovito bilko trave in jo utrgaj, nato jo daj meni. A le eno bilko trave!«

Na meji svetov poteka velik boj.
*
Ne sodi jablane po najmanjšem plodu. Velik plod te nasiti, iz majhnega pa lahko zraste veliko drevo.
*
Veseli se tuje sreče, da ti lastna ne uide.
*
Bakterije , virusi in bolezni se na vse prilagodijo. Razen na človeka dobre volje ne.
*
Bistra glava nesreče odganja.
*
Raj ni odsotnost dela, ampak odsotnost lenobe.
*
Gospod nas ozdravlja. Vedno Je z nami, nikoli nismo sami.

Cesar se je odpravil iz palače na svoj vsakodnevni jutranji sprehod. Ob poti je srečal reveža in ga vprašal: »Kaj si želiš?«

Berač se je nasmehnil in rekel: »Sprašujete tako, kot da bi lahko ustregli moji želji!«

Kralj je bil užaljen. Odgovoril je: »Seveda lahko ustrežem tvoji želji. Kakšna pa je tvoja želja? Le povej mi.«

In revež je odvrnil: »Dvakrat premislite, preden kar koli obljubite.«

Berač ni bil navaden berač, temveč je bil cesarjev mojster iz njegovih prejšnjih življenj. Za to življenje mu je obljubil: »Prišel bom in te v naslednjem življenju poskušal prebuditi. To življenje si zgrešil, a prišel bom znova.« Toda kralj je to popolnoma pozabil – kdo pa se spominja preteklih življenj? In je vztrajal, »Izpolnil ti bom kar koli si boš zaželel. Zelo mogočen cesar sem, kaj pa si lahko takega želiš, da ti ne morem dati?«

Središče vesolja je prav tu, v meni, iskri Boga.
Jaz, v sozvočju z NJIM, premikam planete, razbijam komete, ugašam in prižigam zvezde.

JAZ SEM SMISEL TEBE,
KOT SI TI, ČLOVEK, SMISEL MENE.

Sporočilo 31 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Stara bogatašinja se odloči oditi na foto safari v Afriko. S seboj vzame svojo zvesto psičko Cuddles za družbo. Nekega dne, ko je psička lovila metulje, je ugotovila, da se je izgubila. Ko se je sprehajala naokoli, je ugotovila, da proti njej drvi leopard z namenom, da jo poje.

Stara psička si misli: "O, ne! Zdaj sem pa v drekcu pekcu". Nato zagleda na tleh ležati kost. Obrne se s hrbtom proti drvečemu leopardu in jo začne grizljati. Tik predno jo je leopard naskočil, je psička glasno izjavila:
"Fant, tole je bil en okusen leopard. Zanima me, če jih je še kaj v bližini?"

Ko je leopard sredi napada to zaslišal, se ustavi in si misli: " Uf! Tole je bilo pa blizu. Psička me je skoraj pospravila."

Ko odstranim pajčolane, ki me prekrivajo,
se tudi jaz za kanček bolj zavem,
da je Božansko vedno tu, z menoj.

NIKOLI NISVA NITI ZA HIP LOČENA.

Sporočilo 30 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Dva študenta sta bila stoječ pod fakultetno zastavo zatopljena v vročo debato. »Ali ne vidiš, da je dejansko veter tisti, ki se premika in njegovo gibanje povzroča, da zastava plapola?« »Motiš se,« je dejal drugi študent, »saj vetra ne moreš videti. Kako lahko potem zaključiš, da povzroča gibanje zastave?«

Profesor filozofije, ki je po naključju prišel mimo, se je odločil prekiniti pogovor. Približal se je študentoma, povlekel dim iz pipe in dejal: »Oprostita gospoda, ampak ali sta upoštevala naslednji argument: vajin um je tisti, ki plapola in se giblje.«

Včasi radi prisegamo, da je le ena roža,
njen cvet najlepši, vreden pozornosti,
toda ko se ozremo naokoli, vidimo,
da tudi druge v sebi skrivajo nekaj posebnega,
da so privlačne, lepe, le oči moramo imeti odprete,
to začutiti...

»Ptic ne skrbijo včerajšnji viharji, niti slabe napovedi vremenarjev ne. Prešerno čebljajo, skačejo z veje na vejo in se skupaj z Bogom veselijo toplega in sončnega dne.

Najlepša lučka je tista, ki jo človek prižge v svojem srcu.

Brez zla človek ne bi znal prepoznavati in ceniti dobrega. Za srečo na tem svetu mora torej človek prositi usodo, da mu v življenju dobro in zlo nakloni v pravilnem razmerju.«

Rok

Iz knjige B. Zagorška Teorija dobrega in zla.

Ljubezen nas uči,
da je pomembno biti.
Uči nas skozi "Univerzo življenja",
ko skozi padce in vzpone luščimo lupine
samozagledanosti in spoznavamo vrednost
majhnih stvari, iz katerih je sestavljen svet.

UČI NAS SKOZI LJUDI, KI IMAJO ODPRTA IN TOPLA SRCA,
PA GLOBOKE KORENINE; IN NIČ NE VEDO O TEM, KAJ JE DUHOVNOST ...

Sporočilo 27 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Če ljubim ...,
se ne sprašujem, ali me drugi ljubi. Samo Ljubim.
TEDAJ JE LJUBEZEN MOJA RADOST.

Če dajem, se ne sprašujem, ali sem dobra,
in če mi bodo drugi povrnili dobroto.
TEDAJ JE DAJANJE MOJE VESELJE.

Nihče mi ne more ničesar vzeti, če resnično ljubim in dajem.
ČE SEM V LJUBEZNI IN DAJANJU, ME NE MORE ZMANJKATI.
KAJTI - ČE LJUBIM, LJUBEZEN OBČUTIM KOT SEBE.

Sporočilo 26 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Ni tako velike glave, ki bi dojela nedojemljivo in ni tako majhnega srca, ki tega nebi moglo dojeti.

Zato,
KER SMO, že dajemo.
Zato, ker bivamo, že plemenitimo druge.
In ker obstajamo, že ljubimo.

Največkrat sicer nevede ...
Saj nehote verjamemo, da smo ločeni od svojega Bistva.
Mislimo, da smo preslabi, da bi zmogli najti povezavo z Božanskim, bivajočim v naši notrini. Ali morda menimo, da si tega preprosto ne zaslužimo ...

Sporočilo 23 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Meščani so se veseli pogovarjali in se obiskovali. Istega dne so se dopoldan odšli otroci iz središča mesta igrat na morsko obalo. Ko so tekali sem ter tja so v vodi videli v morje obrnjeno človeško telo, ki so ga valovi premetavali sem ter tja. Med otroci je najmlajša deklica hitro stekla v mesto k očetu, ki je bil mestni zdravnik.

Zaskrbljena je vstopila v hišo, kjer so bili zbrani oče in prijatelji. Hitela je pripovedovati, da je morje naplavilo človeka, ki ga ne pozna. Oče in prijatelji so odhiteli proti morju. Meščani so iz želje pomagati odšli za zdravnikom na obalo. Na obalo so hitro prispeli.

Ljubiti nekoga pomeni, razumeti ga. Razumeti nekoga pomeni, odpustiti mu.

Zemlja je srce, seme je ljubezen, sreča pa pridelek.

Ob zadnji uri človek ne obžaluje, da ga bo smrt ločila od denarja, materialnih
dobrin, moči in položaja v družbi ali raznovrstnih telesnih užitkov, močno pa
obžaluje to, da v življenju ni več časa preživel s svojimi najbližjimi.

Misli iz knjige Teorija dobrega in zla – Zgodbe in misli o življenju in za
življenje, Bojan Zagoršek.

Teja Zor

Srečal sem starca.
"Ali imaš čas?" sem vprašal. "Rad bi te nekaj vprašal."

Starec se nasmehne:
"Časa imam dovolj. Kaj pa te zanima?"
"Dolgo si že na svetu. Kaj te je v tem času presenečalo pri ljudeh?"

Starec odgovori:
"Naveličajo se otroštva in si želijo odrasti, nato pa si spet želijo postati otroci. Izgubijo zdravje zaradi naprezanja po čim večjim zaslužkom, nato pa ta denar zapravijo, da bi si povrnili zdravje. Medtem, ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti, pozabijo na sedanjost, tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti. Živijo, kot da ne bodo umrli, in umrejo, kot da niso nikdar živeli... "

Pred vrata obmorskega mesta je zvečer prišel Prišlek in vratarjem potožil, da bi v mestu rad samo prespal eno noč. Stražarji so mu prenočitev dovolili in ga spustili v mesto.
Prišlek se je nastanil v imenitnem hotelu, kjer je prespal. Drugo jutro se je sprehajal po mestu in opazoval domačine. Zdeli so se mu primerni za odprtje trgovine.

Ljudem je na trgu brezplačno dajal sladke bonbone in jih učil razne tekmovalne igre z raznimi figurami in kartami. Tako mesta ni zapustil, ampak je širil svoje poslovanje.
Bonboni so bili meščanom tako všeč, da so za njih bili pripravljeni veliko plačevati, kar je Prišlek dodobra izkoristil.
Ljudje so vneto jedli sladke bonbone, igrali igre za denar in poslušali Prišlekovo razlage o naravnih pojavih.

Bodhidharmine veke in izvor čaja

Zavestnost pride skozi občutljivost. Postati moraš bolj občutljiv v vsem kar delaš, tako da celo običajne stvari, kot je čaj... Lahko najdeš kaj bolj običajnega, kot je čaj? Ne, ne moreš – in zen menihi in mojstri so povzdignili to običajno stvar v eno najbolj izjemnih. Povezali so 'to' in 'tisto'.. kot bi čaj in bog postala eno.

Če čaj ne postane božanski, ti ne boš božanski, saj se mora najmanj dvigniti k največ, običajno mora zrasti do izjemnega, zemlja mora postati nebo. Morajo se povezati, nobene vrzeli se ne sme izpustiti.

To, kar sem,
kar sem v Vseprisotnem, v Bogu -
je moje Bistvo, je moja duša in duh;
in moj resnično pravi Jaz,
ki je v meni in jaz v njem.

GIBLJEVA SE EDEN V DRUGEM.
DAJEVA SE EDEN DRUGEMU.
ŽIVIVA EDEN IZ DRUGEGA.

Sporočilo 20 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Če hočemo Božansko zavest razumeti,
jo moramo DOŽIVETI in ŽIVETI.

ZLITI SE MORAMO Z VSEPRISOTNO
BOŽANSKO KOZMIČNO ZAVESTJO.

To seveda ni majhna stvar; pa tudi ne velika.
Za Boga je normalna in morda On meni,
da bi morala biti normalna tudi za nas ...!

Sporočilo 19 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Celo življenje je le
ena sama pot - pot, ki jo delamo skupaj.

Skupaj z drugimi ljudmi, bitji,
vsem bivajočim in obstoječim
in skupaj z božansko, kozmično Celoto.

DELAMO JO ZATO, DA SPOZNAMO
RESNIČNO VREDNOST BIVANJA.

Sporočilo 17 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Znanost brez vesti pomeni uničenje duše.