Slab duh, kje bi rad premotil človeka?
Hoče ga premotiti tako, da daje preveč na to,
da bi si pomagal sam,
ali pa da daje preveč na to,
da bi mu pomagal bog, torej,
da tu, ne bi imel pravega sorazmerja.

Samo tisti vzame strup prostovoljno,
ki je tako pogumen,
da se ga upa tudi prebaviti!
In tisti, ki si želi nektarja,
mora biti pripravljen,
da poskusi tudi strup.

Največji uspeh oblasti pri doseganju njenih ciljev in namer,
zagotavlja uporaba resnice in pravičnosti na tej poti.

Nekoč so vsa človeška bitja bila božanska, vendar so to njihovo božanskost začela tako zlorabljati, da se je Brahma, glavni bog, odločil ljudem to njihovo božanskost odvzeti in jo skriti tja, kjer je nikoli ne bo mogoče najti.

Spraševal se je, kam skriti njihovo božanskost. Sklical je svet bogov, da bi mu pomagali pri odločitvi. »Pokopljimo jo globoko v zemljo,« so dejali bogovi. Vendar je Brahma odgovoril: »Ne, to ne bo dobro, saj bodo ljudje kopali v zemljo in jo našli.« Nato so bogovi rekli: »Potopimo jo v najglobji ocean.«

Delo je naš osebni vodič in tovariš,
ki razvija modrost.
Modrost razčiščuje misli.
Čiste misli lahko končajo vse spore in
samo prečiščen um nas lahko usmerja na naši pravi poti.
Ni najboljša srednja pot,
temveč prava pot.

Težave in tegobe niso merilo ugleda in sreče.
Dejansko so lahko tegobe in težave samo izvir navdiha,
ki neprestano povečuje opredeljevanje s katerim lahko ustvarimo svojo prihodnost,
če bomo hodili po poti pravičnosti in resnice pa čeprav na tej poti ni vedno prostora za srečo in zadovoljstvo.

Obredno ponavljam vsesplošno znane prijazne besede;

razmišljam o njihovem globokem pomenu, o njihovem bogatem sporočilu.

Ljube so mi vse besede, ki preveva jih toplina, ki njihova iskrenost nagovarja srca.

Te besede morali bi vsi spoštljivo izgovarjati, še bolj pa bi se morali čedalje bolj po njih ravnati.

Te besede bi se glede na pomembnost, priljubljenost in pogostnost uporabe morale uvrstiti najvišje na seznamu našega osebnega besednjaka;

Ko se zavedamo,
da nekje prevladuje tema omejenosti in nevednosti,
ki je ne more pregnati niti tisoč senc,
ni treba obupati,
kajti na koncu jo lahko prežene majhna tleča svetilka.
V tem je smisel našega delovanja.

Sikhovski simbol, ki združuje štiri orožja, ki se nahajajo tudi na zastavnem drogu – Nishan Sahibu – pred vsakim sikhovskim svetiščem – guruwaro, ki ga je uvedel deseti sikhovski guru Gobind Singh. Na sredini se nahaja na obeh straneh nabrušen meč – KHANDA, ki simbolizira ustvarjalno moč Vsemogočnega, ki upravlja z usodo celotnega vesolja in poseduje neomejeno oblast nad življenjem in smrtjo.

Ena ostrina tega meča predstavlja božansko pravičnost, ki kroti in kaznuje zlobne tlačitelje in zatiralce. Druga ostrina tega meča predstavlja svobodo in moč oblasti, ki vlada s pomočjo moralnih in duhovnih vrednot. Na obeh straneh se nahajata dva zakrivljena meča.

Večna je sreča človeka,
ki nasmeh počaka,
brez joka in stoka,
le Veselju odpre vrata.

Božični dan
nam je bil iz Neba poslan,
da ljubezen bi Vesolja začutili
in za Večno se v njega zaljubili.
Da z Vesoljem še Zemljo bi ljubili
in vse, kar skupaj z njo smo dobili.

Resnično zrenje v sebe, ni povzdigovanje svojih lastnih dejanj in dosežkov, ker to rado odpelje človeka k precenjevanju samega sebe, ampak miren od boga dan pogled, ki ti omogoči spoznati samega sebe.

Preveč razmišljati o svojih vrednotah, pomeni se na njih navezati, in jih izgubiti.
Premalo razmišljati o svojih vrednotah, pomeni jih zatajiti, torej od njih prav malo imeti.

Torej človek, mora pri tem biti, popolnoma, iz temelja pa do neba, pošten.
Človek, če že k temu stremi, to blagodejno zdravilno pomaga.

In, če tak ostane, tudi, če je njegovo stanje še tako hudo in bolano, je rešen.

Duh je zrak,
z mano diha,
neviden drevesa niha,
v kaminu liže les,
ki me greje v izbi nebes.