Podpisani smo očitno zaman pričakovali, da bo pri reševanju strokovnih vprašanj vloga ekspertov pomembnejša od podrejanja politiki. Primer obvoznice na Škofljici kaže na brutalno teptanje naravovarstvenih principov in same stroke, ki se noče podrediti interesnim zahtevam politike.

Aktualna vlada ne želi prevzeti odgovornosti za strokovno neustrezno umeščeno obvoznico, zato išče nekoga, ki bo to traso »strokovno« določil, kot si jo politika želi. Ker direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič ni pripravljen odstopiti od zagovarjanja strokovnih stališč, spoštovanja nacionalne in evropske zakonodaje, je postal moteč in mora po ukazu odstopiti.

Klimatologi so prepričani, da je edini način, na katerega se lahko izognemo segrevanju ozračja, ta, da drastično omejimo emisije ogljikovega dioksida. Države so pogrnile na izpitu zakonsko določenega zmanjševanja emisij, zato je zaveza, da "bomo segrevanje ozračja v prihodnje omejili na dve stopinji Celzija", neuresničljiva, poroča revija The Economist.

Koncentracija več kot 350 delcev na milijon (ppm, op. p.) ogljikovega dioksida v ozračju bi po mnenju klimatologov lahko privedla do negativnih povratnih učinkov – kot je na primer sprostitev metana, ujetega pod ledom na Arktiki – ki bi segrevanje ozračja spremenili v nepovraten proces. Mednarodni odbor za podnebne spremembe pa verjame, da je koncentracija 450 ppm dovolj nizka.

Letošnja suša je ponovno potrdila, da se moramo spopasti s podnebnimi spremembami, čim prej, tem bolje. Znanjem za tovrstno ukrepanje je namenjen Izobraževalni program »Organizator podnebnega varstva«.

Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo je partner v projektu CLIPMA ("Training Course for Local Climate Protection Managers in Central Europe"), ki je namenjen usposabljanju občinskih uradnikov, nosilcev političnega odločanja na lokalni ravni in strokovnjakov, ki delujejo na občinski ravni. Projekt se izvaja v Avstriji, kjer so tovrstno izobraževanje pričeli pred tremi leti, na Madžarskem, na Slovaškem in pri nas.

Danes se začenja Evropski teden mobilnosti (ETM) in društvo Focus [1] se pridružuje njegovim sporočilom, a hkrati v društvu opozarjamo, da bi trajnostno mobilnost morali imeti v mislih skozi vse leto, saj s trajnostnimi načini potovanj povečamo kakovost bivanja. To pomeni, da zmanjšamo negativen vpliv na zdravje, okolje, podnebne spremembe in družbo.

Dandanes nas k trajnostnemu načinu premikanja vse pogosteje spodbujajo vse višje cene goriva. A gorivo ni edini strošek, ki ga imamo z osebnimi avtomobili. V društvu Focus za izračun stroškov avtomobila ponujamo preprost kalkulator, ki ga najdete na spletni strani www.focus.si/avto.html [2].

Na današnjem En.forumu: Energetska učinkovitost kot modra investicija, ki je v organizaciji Energetike.NET potekal v okviru MOS-a v Celju so gostje spregovorili o možnostih, ki jih tako podjetja, kot javni sektor imajo na področju učinkovite rabe energije. Rdeča nit pogovora so bili razpisi za ukrepe učinkovite rabe energije s strani t.i. velikih zavezancev, prav tako pa so gostje spregovorili o primerih iz prakse in težavah pri pomanjkanju pripravljenih projektov.

Pri Petrolu sredstev za ukrepe učinkovite rabe energije prihodnje leto verjetno ne bo več, je povedal Miha Valentinčič iz Petrola. Zato je podjetja, ki razmišljajo o investicijah na tem področju, pozval, da izkoristijo možnost prijave do 30. novembra, kar je skrajni rok za oddajo vloge. »Na voljo je še precej denarja in v kolikor so projekti pripravljeni, je zdaj čas, da se podjetja prijavijo,« je poudaril Valentinčič, ki pa težavo vidi pri občinah, ki imajo dolge in zapletene postopke javnega zbiranja ponudb.

Društvo Focus [1] je v Ljubljani izvedlo ozaveščevalno akcijo'Stop terencem', s katero želi opozoriti na neprimernost terenskih vozil tako v mestih kot na območjih, ki so prevozna z javnim potniškim prometom ali ostalimi osebnimi vozili. 'Terenci' (t.i. SUV-ji) so veliki porabniki goriva, imajo visoke izpuste CO2 in so zelo nevarni za ostale udeležence v prometu. Nakup in uporaba tovrstnih vozil je v veliki meriposledica zavajajočih oglasnih sporočil avtomobilske industrije, na pa dejanskih mobilnostnih potreb.

V društvu Focus so danes v centru Ljubljane z akcijo 'Stop terencem' opozorili na problematiko uporabe terenskih vozil. 'Sodnik' je s piščalko in rdečim kartonom opozoril na mimo vozeča se terenska vozila, cheerleaderke in cheerleaderji pa so ob vsakem žvižgu z raznimi rekviziti opozorili, da za vožnjo po urbaniziranih in s cestno infrastrukturo dobro opremljenih območjih ni potrebe po terenskih vozilih.

Za kaj sploh gre?
Osrednja ideja okoljske davčne reforme je znižati davčno obremenitev stroškov dela in omogočiti premik k obdavčitvi porabe okoljskih virov. Višji davki na porabo energije pomenijo finančno spodbudo za varčevanje in učinkovitejšo rabo energije, kar pripelje do pospešitve inovacij na področju novih tehnologij. Davčni prihodek se vrne davkoplačevalcem, npr. omogoči nižanje pokojninskih prispevkov (to se je zgodilo v Nemčiji). Z zniževanjem stroškov dela le-to postane cenejše, mogoče je ohraniti obstoječa delovna mesta in ustvarjati nova, predvsem v panogah z majhnim vplivom na okolje.

Zelena proračunska reforma ne zajema le davčnih vprašanj, pač pa tudi področja trgovanja z emisijami EU, zelena javna naročila in zelene javne naložbe ter sisteme za podporo obnovljivim virom energije.

Društvo Ekologi brez meja letošnjo jesen ponovno pripravlja vseslovensko dobrodelno okoljevarstveno akcijo zbiranja starega papirja - Star papir za novo upanje 2012, katere namen je, da lahko vsak prebivalec Slovenije doda svoj list k boljšemu svetu.

Akcija je bila prvič izvedena leta 2011 in v Sloveniji je bila dobro sprejeta, saj je v njej sodelovalo 214 vzgojnoizobraževalnih ustanov, kolektivi 140 slovenskih podjetij in javnih organizacij ter številni posamezniki po vseh krajih Slovenije. Zbrali smo kar 393 ton starega papirja in na ta način v dobrodelne namene na dva naslova podarili 30.000 EUR.

Več o tem si lahko prebere tu: http://ebm.si/zamedije/SZJ_rezultati_23052011.pdf

Na blagajni večjega trgovskega centra je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.

Gospa se je opravičila in mladenki razložila, ˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝

Blagajničarka ji je odgovorila ˝To je danes naš problem. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije.˝

Ker je škoda zaradi suše presegla prag 2,4 milijona evrov, bo država najverjetneje razglasila naravno nesrečo.

Pogoj za razglasitev naravne nesreče je škoda, ki presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar v letošnjem primeru znaša 2,4 milijona evrov. Škoda zaradi letošnje suše pa po prvih neuradnih ocenah svetovalnih služb pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije znaša 128 milijonov evrov.

Razglasitev naravne nesreče pomeni, da bo država oškodovanim kmetom pomagala s proračunskimi sredstvi. Škodo v tem primeru ocenjujejo občinske komisije po nalogu županov.

Slovenija bi morala ekološko plovilo prevzeti v zadnjih dneh, a so pristojni odločili, da v Turčiji zgrajen katamaran zavrnejo. Napak in pomanjkljivosti je bilo preveč.

Slovenci nimamo ravno sreče pri nakupu plovil za potrebe državnih služb. V preteklosti policijski čolni in vojaške ladje in kot zadnje ekološko plovilo. Tega bi Slovenija morala prevzeti prav v preteklih dneh, a so pristojni odločili, da 17,50 metra dolg katamaran SVOM 1 zavrne.

Turški ladjedelci so se projekta gradnje ekološkega plovila za potrebe naše države več kot očitno lotili zelo površno. Najprej so z gradnjo zamujali več kot pol leta, nato pa dobavili površno grajen zmazek, ki ima za nameček hudo konstrukcijsko napako. "Ta napaka se je izkazala na morju pri testiranju, ko se je testiralo doseganje maksimalne hitrosti, kjer je pri hitrostih nad osem vozlov začelo morje pri prednjih odprtinah zamakati," pravi Zorka Sotlar iz Službe za varstvo obalnega morja na Arsu.

Podjetje Greif iz Ohia, ki se ukvarja z izdelavo embalaže, se je domislilo nahrbtnika, v katerem lahko nesete 20 litrov vode. Z njim želijo pomagati državam v razvoju, kjer morajo prebivalci vsak dan prehoditi vsaj 5 km do vodnega vira. Pri tem pa ponavadi nimajo na voljo čiste opreme, zato uporabljajo različne posode, v katerih so bili pred tem gorivo, olja, pesticidi in druge nevarne kemikalije, ki vodo seveda takoj po zajemu onesnažijo.

Podjetje je v sodelovanju z Impact Economics predstavilo nahrbtnik WaterWear za lažjo in bolj ekološko alternativo pri nošenju vode.

Spletna aplikacija Porabimanj - moj energetski svetovalec vam omogoča izračun možnih prihrankov goriva pri uporabi avtomobila, če pa razmišljate o novem jeklenem konjičku, vam bo pomagala izbrati energetsko varčnega.

Prevoz je velik strošek
Prevoz je prvo od štirih predvidenih področij svetovanja, ki je uporabnikom interneta že na voljo preko spletne aplikacije Porabimanj.si. Kot vemo, so za povprečnega uporabnika stroški goriva (poleg cene vozila) eden ključnih dejavnikov pri nakupu avtomobila. Aplikacija Porabimanj – moj energetski svetovalec omogoča hiter in enostaven izračun stroškov porabe goriva za vaše vozilo glede na tip in način vožnje. S temi rezultati lahko primerjate druge tipe avtomobilov z alternativnimi tehnologijami in pridobite podatke, ki vam pomagajo pri odločitvi o nakupu novega vozila. S pomočjo energetskega svetovalca bo izbira veliko lažja.

Sredi julija je poginila risinja Maja, ki smo jo januarja raziskovalci iz Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete (UL) odlovili na območju ribniške Velike gore in ji namestili GPS-GSM telemetrično ovratnico. Mlada risinja je do konca maja, ko je polegla tri mladiče, uspešno lovila in se prehranjevala na območju svojega teritorija na območju Travne in Goteniške gore na Kočevskem.

Po tem pa se je njena lovna uspešnost začela zmanjševati. Po zaslugi telemetrične ovratnice, ki nas je o smrti risinje obvestila le nekaj ur po poginu, smo njeno truplo takoj odpeljali na Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel na Veterinarski fakulteti (VF), kjer so do sedaj opravili večji del preiskav o vzrokih njenega pogina.

Jubilejno zbiranje papirja
V soboto, 6. oktobra 2012, v duhu svetovnega dneva živali, bo Društvo za zaščito živali Ljubljana že desetič zbiralo papir. V preteklih petih letih so uspeli zbrati skupaj kar 117.120 kg odpadnega papirja in upajo, da bo jubilejna akcija znova podirala rekorde.

Kakšen je namen akcije?
Akcija zbiranja papirja poteka dvakrat letno – ob junijskem svetovnem dnevu okolja in oktobrskem svetovnem dnevu živali. Slogan akcije je „Pomagajmo naravi in osrečimo živali“, saj gre za vzgajanje odgovornega odnosa do okolja, cilj tokratne akcije pa je zbrati čim večjo količino odpadnega papirja, ki bo po finančni vrednosti omogočila projekt „Vem, zakaj ne grem v cirkus“.

V društvu Focus izvajamo 3-letni mednarodni projekt ACHIEVE (zmanjšanje rabe energije v energetsko revnih gospodinjstvih), v katerem sodeluje 7 partnerjev iz 5 evropskih držav, financiran pa je s strani IEE - Intelligent Energy Europe. Projekt se izvaja na področju Ljubljane, osrednji namen pa je zmanjšati porabo energije v 300 gospodinjstvih, ki si s težavo privoščijo plačevanje stroškov za energijo (ogrevanje, električna energija in topla voda).

Za ta namen smo izobrazili energetske svetovalce, ki opravljajo obiske pri gospodinjstvih, pri tem naredijo analizo porabe. Na podlagi analize podajo nasvete za varčevanje, ob tem pa gospodinjstvo dobi brezplačen paket naprav za varčevanje (energetske sijalke, varčevalne nastavke za pipo, tesnila za okna...).

Na AAG smo prejeli, pismo naslovljeno na: Ministrstvo za kulturo v Rimu, Avtonomno Pokrajino Furlanijo Julijsko krajino v Trstu in Pokrajinski direkciji za kulturo in krajino v Trstu, poslano iz Trsta 20.07.2012 leta, pod številko Št.5937/11.6, v katerem je govora o Enotnem dovoljenju za gradnjo in obratovanje plinskega terminala Žavlje v tržaškem zalivu. Podpisnika tega pisma sta Odgovorni za proceduro: Arh. Marino Sain, ter Nadzornik: Maria Giulia Picchione. V nadaljevanju Vam posredujemo prevod, v prilogi pa imate pripet original.

Kot odgovor na zgoraj navedeno pripombo ministrstva, kjer je predvidena določba o enotnem dovoljenju za gradnjo plinskega terminala s strani Dežele Furlanije Julijska Krajine – Oddelka za energijo se ugotavlja, da so bili predpisi, navedeni v odločbi o vplivih na okolje z dne 17.07.2009 (št.2009-808), predmet že več načrtovanih srečanj med: predstavniki urada za varovanje krajine Furlanije Julijske Krajine in predstavniki Gas Natural.

Britanska eko oglaševalaska agencija CURB je pripomogla k bolj zelenim angleškim avtobusnim postajam. Namesto oglasa na postaji, so v prostore za oglas posadili rastline v posebej razviti prsti, ki zadrži vodo vsaj 14 dni. V povezavi z farmacevtskim podjetjem GlaxoSmithKline in oglaševalskima agencijama MediaCom in Kinetic so pripravili posebno kampanjo za promocijo tabletk Piriteze, ki lajšajo težave ob senenem nahodu.

Rastline, zaprte v steklo (oglaševalski prostor) ponazarjajo učinkovitost tablet – te naj bi delovale kot da je med vami in rastlinami pregrada, ki onemogoča alergijo. Rože so bile posajene v posebej razviti prsti, da bi zdržale daljši čas. Seveda pa ni šlo brez manjših ventilatorjev in naprav za ohranjanje vlage.

Eko sklad je prenehal sprejemati vloge občanov za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb (JAVNI POZIV 12SUB-OB12).

Ta sklep je 31. avgusta objavil v Uradnem listu, kjer vse potencialne prosilce obvešča, da do konca letošnjega leta v okviru tega razpisa ne bo več mogoče oddati vloge za omenjena nepovratna sredstva in torej občanom svetuje, da s svojimi naložbami počakajo do začetka prihodnjega leta, ko naj bi objavili nov razpis (če bo vlada zagotovila denarna sredstva).

Model Lit C-1 revolucionarno združuje najboljše lastnosti motorja in avtomobila. Dvema kolesoma pomagajo elektronski giroskopi, ki preprečijo prevračanje.

Snovalci tega vozila so želeli združiti pripravnost motorja in varnost avtomobila. V njem se lahko vozita dve osebi (ena spredaj in ena zadaj), namenjen pa je za krajše vožnje po mestu. Vozilo je v celoti na električni pogon, ena baterija pa zadostuje za pribižno 321 km. Ima pa še dodatne 40 Kw motorje na kolesih, ki omogočajo giroskopom, da držijo vozilo pokonci tudi ob močnem trku z drugim vozilom. Pri nesrečah pa voznika in sopotnika ščiti tudi podvozje, ki je drugi motorji seveda nimajo.

Avgusta se v gozdovih Triglavskega narodnega parka (TNP), predvsem na Pokljuki in na Mežakli, začne sezona nabiranja gob. Ob tem v javnem zavodu TNP nabiralce opozarjajo na pravila in omejitve, ki jih morajo upoštevati.

Ljubiteljski nabiralci gobanov, lisičk in štorovk ter drugih gozdnih dobrin, kot so borovnice, maline in različna zelišča v silni vnemi po iskanju in polnjenju košar vse prepogosto pozabljajo, da zakon dovoljuje ljubiteljsko ali komercialno nabiranje gob in rastlin le v robnem, to je tretjem varstvenem območju parka, medtem ko je v osrednjem območju parka nabiranje gliv in rastlin prepovedano.

Na podlagi satelitskih posnetkov znanstveniki iz NSIDC (US National Snow and Ice Data Center) predvidevajo, da bo arktični led do konca tega meseca dosegel rekordno nizko vrednost. Na podlagi najnovejših podatkov je bila površina ledu 13. avgusta letos 483.000 kvadratnih kilometrov, kar je manj kot leta 2007, ki je do sedaj veljajo za leto z rekordno nizko vrednostjo arktičnega ledu. 

Na podlagi ocen se bo taljenje ledu nadaljevalo do srede ali celo do konca septembra, sicer pa znanstveniki pravijo, da nad stanjem niso preveč presenečeni, saj se je padec ledu že lansko leto približal rekordni vrednosti. 

Vir: svarog.org

Podjetje Zero Waste Scotland je uvedlo revolucionarno reciklažo otroških plenic v nove izdelke, kot je vrtno pohištvo ali strešniki. Plenice za enkratno uporabo že dolgo veljajo za pravo nadlogo, ko gre za reciklažo. Vsako leto na deponiji pristane 160 miljonov uporabljenih plenic. Nov testni program na Škotskem pa je začel problem aktivno reševati. Uspešno so jih začeli reciklirati v različne uporabne izdelke.    

Štiri Škotske občine, ki skupaj štejejo približno 36.000 gospodinjstev trenutno sodeluje v šest tedenskem testu. Vse odpadne plenice se zbirajo na dislociranih enotah blizu domov, ali pa jih meščani lahko sami odnesejo v reciklirni center. Plenice nato reciklirajo in izdelajo nove izdelke, kot so  klopi za parke, vrtno pohištvo, kritina, stebrički, železniški pragovi, ograje, strešniki in karton. Cilj testnega obdobja je odkriti, ali je smiselno program v prihodnosti še razširiti.