Triglavski narodni park na Besedni postaji in v avli FF - OB 30 LETNICI TNP NA ROB

Preko e-pošte smo v AAG prejeli pred dnevi naslednje obvestilo: Triglavski narodni park v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani vabi na okroglo mizo in odprtje razstave z naslovom 30 let Triglavskega narodnega parka, ki bo v četrtek, 8. novembra 2012, ob 17. uri, v modri sobi Filozofske fakultete, Aškerčeva 1 v Ljubljani. Pogovoru bo sledilo odprtje razstave s kratkim kulturnim programom v avli Filozofske fakultete.

V AAG UPAMO DA BODO NA RAZSTAVI POKAZALI TUDI, KAKO ŠČITIJO V TNP HABITATE

SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE (Pokljuka 13. marec 2012)

ODLAGANJE ODPADKOV, KI SO MNENJU INŠPEKCIJE, ODLAGANJE BIOMASE, .....

(razbiti leseni mostovi za biatlon, ki so jih nadomestili z betonskimi)

V ALPE ADRIA GREEN RESNIČNO UPAMO, DA BO UPRAVA TNP IN DRŽAVA PRIZNALI, DA JE BIL SPREJEM ZAKONA O TNP V ZASTARELI OBLIKI "STREL V PRAZNO"!!! TO SE ŽE KAŽE PRI ZAHTEVAH POSAMEZNIH OBMOČIJ, DA IZTOPIJO IZ TNP-JA, SAJ JIM TA NE ZAGOTAVLJA PREŽIVETJA.

SLOVENCI SE BOMO ENKRAT MORALI ZAVEDATI, DA NARODNI PARK VARUJE DIVJINO IN NE NASELJENIH OBMOČJ. BOLJE JE IMETI MANJŠI NARODNI PARK, KI BO 100% ZAŠČITEN, KOT PA IMETI KRAJINSKI PARK, KOT JE SEDAJ, PA ŠE TA NE USTREZA KRITERIJEM KRAJINSKEGA PARKA!!!!

NA KRATKO - Z NOVO ZAKONODAJO SO UNIČILI VSE TISTO, KAR SO GENERACIJE PRED NJIMI OHRANILI ZA SVOJE OTROKE. MI BOMO SVOJIM OTROKOM ZAPUSTILI UNIČENO KRAJINO IN NE NARODNEGA PARKA!!!!

Ker sprejeti zakon o Triglavskem Narodnem Parku ni izpolnil pričakovanja iz spomenice z dne 01.09.2004 ter obljube takratne vlade in parlamenta, da bodo upoštevali pripombe NVO, v mednarodnem društvu ALPE ADRIA GREEN, ki ima sedež v parkovni občini in v svojem članstvu združuje tudi posameznike in lokalna društva za zaščito okolja in narave v zgornje savski dolini, še vedno zavračamo v celoti zakon o Triglavskem narodnem parku, sprejet v DZ leta 2010, ter predlagamo Državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so ga pripravile NVO.

Triglavsko pogorje z okolico je že od nekdaj Slovencem pomenil več kot le gore, doline in jezera. Magično-verski svet pred krščanstvom starih Slovencev je vpisan v običajih in tradicijah slovanskih narodov, o katerih je na žalost zelo malo znanega, največ je zunaj tega sveta ali opisano kasneje v 6. in 12. stoletju po n. š. Narodna slovenska tradicija hrani vseeno nekatere zelo pomembne sledi, kot so tiste, ki se nanašajo na sveto drevo, na njihovo največje predkrščansko božanstvo in čaščenje pomembnih ženskih božanstev, ki so vezane na skale in vodo.

Trije stilizirani vrhovi od 20.stoletja dalje so vojaški in državni simbol Slovencev, predstavljajo Triglav, ki je s svojimi 2864 metri tudi najvišji vrh v Sloveniji in vzhodnih Alpah.
O nastanku tega poimenovanja ni neposrednih informacij, vendar si lahko predstavljamo, da se nanaša na prvo naseljevanje Slovencev na tem območju v 6-7 stoletju, ko so označili kraje s svojo kulturo in jih poimenovali v svojem jeziku.

Tradicija veleva, da ime, ki so ga dali najvišji in najbolj veličastni gori, ki se je dvigala v nebo v novi domovini, je ime njihovega najvišjega božanstva, ki pa je bilo izbrisano v pokristjanjevanju že v 8. stoletju. Prav na vznožju Triglava je umeščena legenda o posebnih ženskih božanstvih – belih ženah- poimenovane tudi bele vile. Ledena dolina jezera pod vrhovi Triglava in skalovje, ki obdaja jezera, naj bi bilo nepristopno svetišče, ki naj bi jih čudežno varovala prav ta božanstva kot zaščitnikih ljudi in prostorov. Imela so lastno čredo belih kozorogov, ki jih je vodil kozorog z zlatimi rogovi, imenovan torej Zlatorog.

Ta naj bi imel nadnaravne sposobnosti kot sta neranljivost in znanje o tem, kje je skrit zaklad pod hribom Bogatin. Če ga je kdo hotel ujeti, ker ga je skrivnostni Zeleni Lovec najprej k temu naščuval in ga potem zasmehoval, je umrl v tem svetoskrunskem podvigu. Bele žene predstavljajo skale in vode, izmed katerih je največje Bohinjsko jezero. Ime spominja na boginjsko jezero, torej jezero boginj (ali vil). Tudi ime hriba Bogatin izhaja iz besede bogat, nanaša se na ta hrib, kjer je skrito bogastvo.

Jezero se nahaja med hribi in ga polnijo bližnji slapovi reke Savice. Na izlivu jezera v Savo Bohinjko se nahaja starodavna cerkvica Sv. Janeza Krstnika; ta cerkvica je bila nekdaj samotna, tam pa so se vršili obredi še pred prihodom krščanstva.
Zeleni Lovec, duh narave, v sebi združuje videz Zelenega Jurija in vedenje hudiča zapeljivca.
Zlatorog predstavlja magično podobo, ki je predstavljena v vseh evropskih in univerzalnih tradicijah.
Mitologija čudežne živali, ki uteleša ne samo totemski duh svoje vrste, ampak tudi vso naravo, kaznujoč skrunitelje in nagrajujoč tiste, ki jo spoštujejo, je prisotna ne samo med evropskimi narodi, ampak tudi v drugih kulturah človeštva. Predstavlja se v obliki jelena ali drugih živali z rogovi-torej v povezavi s čaščenjem Boga z rogovi.

Ta prostor so čuvali in očuvali rodovi Slovencev. Že v prejšnjem stoletju so osveščeni Slovenci zavedli, da morajo to krajino ohraniti kot simbol Slovenstva in so zato takratnim oblastem poslali peticijo z zahtevo o zavarovanju tega prostora. Po osamosvojitvi Slovenije so se zopet pojavili megalomanski načrti kapitala in pohlepne politike z zavajanjem javnosti, da ta prostor uničijo in uničijo za vse nadaljne rodove, kar dokazuje tudi sedanji predlog zakona o Triglavskem Narodnem Parku, ki bi zaščitil samo še prostor nad gozdno mejo in še tega ne v celoti!

Kako bo v bodoče izgledal TNP, če bo ta zakon sprejet si lahko ogledate na Pokljuki in na dvojnem jezeru.

Upamo, da je prišel čas, ko bodo morali priznati, da je sprejeti zakon leta 2010, zadal parku skoraj smrtni udarec in da bosta ta vlada in parlament popravili, kar se še da popraviti da in to z novim zakonom o TNP!!!

V SPOMENICI SMO, SKUPAJ Z DRUGIMI NVO IN ZNANSTVENIKI, TO ŽE PRED LETI PODROBNEJE NAPISALI:

SPOMENICA TNP

UGOTAVLJAMO
Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU)

Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše.

Zavedanje, da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel)

Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000.

OPOZARJAMO
Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja generacija ohraniti za naslednje rodove.

Predvsem je to celotno visokogorje Julijcev – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva.
To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica.

To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu.
To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč.

OBSOJAMO
Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd.

ZAHTEVAMONa območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se: Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;
Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;
Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;
Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;
Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;
Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.
Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

POUDARJAMO
Pomen vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja.

Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka.

POZIVAMO
Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo.

Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst medijev.

OSNUTEK ZAKONA NEVLADNIH ORGANIZACIJ:
http://alpeadriagreen.wordpress.com/2009/08/08/usnutek-zakona-o-tnp-nevladnih-organizacij-in-javnosti/

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard