Slovenski proizvajalci montažnih, skeletnih, zidanih in drugih hiš ter projektantje hiš, ki si zaslužijo naziv hiša prihodnosti sicer brez večjih težav zgradijo hišo, ki s pomočjo sončnih celic ali drugih obnovljivih virov energije proizvede celo več električne energije kot jo porabijo stanovalci za bivanje v njej, vendar je drugod po svetu ponudba precej bolj pisana in inovativna kot pri nas.
Poleg nenavadnih oblik (»hiša s krili«, kupola in podobno - glej http://www.hipri.si/blog.html) arhitekti iščejo najrazličnejše rešitve, s pomočjo katerih naj bi ujeli čim več sončnih žarkov za proizvodnjo električne energije oziroma ogrevanje topole vode. V tem smislu ponujajo hiše, ki se v skladu z gibanjem sonca vrtijo okoli svoje osi. Največji poudarek pa je seveda, kako zgraditi hišo s čim nižjim okoljskim odtisom, ki tako v fazi gradnje, v času uporabe in tudi pri razgradnji hiše čim manj onesnažuje okolje.
Uporaba lokalnih surovin (les, kamen, ilovica, slama) so pri takih hišah prihodnosti povsem samoumevni, prav tako tudi uporaba recikliranih materialov. Tudi sončne celice, vetrne elektrarne in uporaba drugih obnovljivih virov so pri takih hišah povsem običajne.
Pri hišah prihodnosti je vse bolj samoumevno tudi zbiranje deževnice in njena uporaba za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, splakovanja stranišč in pranje perila. Prihajajo pa tudi sodobna kompostna stranišča, v katerih se ostanki človeških izločkov predelajo v koristen kompost za uporabo na vrtu.
Skratka, sodobne rešitve za hišo prihodnosti bodo (so) take, da hiše postajajo povsem samooskrbne in čim manj odvisne od priklopa na različno javno infrastrukturo.
Slovenski proizvajalci montažnih, skeletnih, zidanih in drugih hiš ter projektantje hiš, ki si zaslužijo naziv hiša prihodnosti sicer brez večjih težav zgradijo hišo, ki s pomočjo sončnih celic ali drugih obnovljivih virov energije proizvede celo več električne energije kot jo porabijo stanovalci za bivanje v njej, vendar je drugod po svetu ponudba precej bolj pisana in inovativna kot pri nas.
