Prava hiša prihodnosti je torej ničenergijska ali plusenergijska hiša (glej definicije: http://www.hipri.si/5-konceptov-varcnih-his.html). To pomeni, da s pomočjo sončnih celic oziroma z uporabo drugih obnovljivih virov energije »proizvede« več električne energije, kot jo lastniki porabijo za bivanje v njej.

V Sloveniji je po letu 2008, ko je Eko sklad začel dodeljevati nepovratne subvencije tudi za nizkoenergijske in pasivne hiše, zgrajenih kar nekaj pasivnih oziroma plusenergijskih hiš. Prva taka hiša, ki se ponaša s certifikatom nemškega inštituta Passivhaus, je hiša slovenskega telovadca Mitje Petkovška, katera s pomočjo sončne elektrarne proizvede več električne energije, kot jo porabijo njeni stanovalci (povezava: http://www.hipri.si/petkovsek.html).

V Sloveniji je še nekaj podobnih hiš, v prihodnje pa jih bo še več, saj Eko sklad od leta 2010 dodeljuje nepovratne finančne spodbude samo še za gradnjo pasivnih hiš (najvišja nepovratna finančna spodbuda, če so v hišo vgrajena tudi lesena okna) znaša lahko 26.500 evrov.

Po napovedih evropskega projekta PASS-NET naj bi bilo v Sloveniji v letošnjem letu skupaj okoli 180 pasivnih stavb. V desetih državah, ki so vključene v omenjeni projekt, naj bi bilo skupaj več že več kot 64.000 pasivnih hiš. Največ seveda v Nemčiji (33.000) in v sosednji Avstriji (25.000). Na Slovaškem jih je denimo okoli 200, v Romuniji 40, na Hrvaškem pa imajo okoli 35 pasivnih hiš.

Že po letu 2020 bodo morale biti v skladu z EU predpisi prav vse novogradnje zgrajene v pasivnem standardu, javne stavbe naj bi bile celo za zgled ostalim. To torej pomeni, da se nam na tem področju v prihodnjih letih napovedujejo velike spremembe, saj zaradi vse višjih izdatkov za ogrevanje vse več ljudi težko plačuje te izdatke, medtem ko je življenje v pasivni hiši oz. stanovanju bistveno cenejše – izdatki za ogrevanje so celo do 90 odstotkov nižji od sedanjih, predvsem pa to pomen bi velikoi razbremenitev za naše okolje.

Vir:http://www.hipri.si/domov.html in http://www.pozitivke.net/index.php?topic=ekologija