Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavaja, ko pravi, da so zemljišča predvidena za golf igrišče, primerna za kmetovanje

Strokovne ugotovitve o pedoloških lastnostih zemljišč na delu Sečoveljske doline, na območju predvidenem za golf igrišče, izkazujejo, da je 80 % površine neprimerne za zelenjadarsko in drugo mediteransko kmetijsko pridelavo.

Rezultati pri ponovnih, detajljnih pedoloških raziskavah izvedenih v aprilu 2013, kažejo, da so zemljišča v sedanjem stanju na 80 % površine neprimerna kmetijsko pridelavo in se s to ugotovitvijo izenačujejo z ugotovitvami pedološkega poročila izdelanega v letu 2008 ter hrvaške pedološke študije iz leta 1976.

Spoštovani podpisniki in partnerji poziva Za zeleni razvojni preboj, dragi prijatelji,
konec aprila smo poziv za zeleni razvojni preboj končno predali vladi na najvišji ravni. Predsednica vlade Alenka Bratušek je sprejela 10.358 podpisov (skupaj z osebnimi sporočili) in seznam 195 organizacij, podjetij, občin, združenj in agencij, ki so se pozivu pridružile.

A časi za dologoročno razvojno načrtovanje niso ugodni – vlada razmišlja izrazito kratkoročno in je zaposlena z uravnotežanjem javnih financ, reševanjem bank in privatizacijo državnih podjetij.

Stališče AAG na članek, ki ga je objavil časopis DELO 3. Maja 2013 v rubriki Mnenja – Gostujoče pero, pod naslovom:

»Ko sonce ne bo sijalo in veter ne bo pihal« in izjave Slovenskih politikov objavljenih v medijih.

V dobrih zadnjih sto letih smo prešli skozi obdobja, v katerih smo si osvetljevali svoje prostore od petrolejk in sveč do uporabe sijalk z žarilno nitko do rabe varčnih sijalk z diodami. In enako razvojno pot prehaja potreba po ogrevanju prostorov za zasebno in javno rabo, od rabe nafte in plina prehajamo v obdobje rabe trajnih virov energije.Sergej Kuprijanov, tiskovni predstavnik predsednika Gazpromovega upravnega odbora, pa je v članku »GOSTUJOČE PERO«, ki ga je objavil častnik delo v petek 3.maja letos zapisal, da je plin, gorivo prihodnosti za Evropo.

Ljubljanski mestni redarji že od leta 2008 svoje delo opravljajo tudi na kolesih. Kolesa kot službena vozila prinašajo mnogotere pozitivne učinke, med drugim manjše izpuste CO2 in trdnih delcev, boljšo odzivnost in lažje izvajanje operativnih nalog redarjev. Uporaba službenih koles je bila uvrščena med dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, predstavljena je bila na današnjem posvetu  »Ukrepi občin kot znanilci trajnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti«.

Posvet so pripravili Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, CIPRA Slovenija, Urbanistični inštitut, Mestna občina Ljubljana, Umanotera in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost. Predstavitev dobre prakse Uporaba službenih koles redarjev MOL je potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

"Ko bodo izginile čebele, bo izginil tudi človek," je dejal Albert Einstein. Zaradi upada čebeljih populacij v Evropi bo Evropska komisija za dve leti prepovedala uporabo smrtonosnih pesticidov.

Znanstvene študije namreč dokazujejo, da je pomor čebel povezan z uporabo neonikotinoidnih pesticidov oziroma, če smo natančnejši, z uporabo neonikotinoidne kemikalije v pršilih.

Nikotin je nevrotoksin, ki s kajenjem cigaret ni nevaren le za človeško telo. Med drugim je uvrščen na seznam strupenih kemikalij, kot insekticid pa uničujoče vpliva na živčni sistem žuželk.

Spoštovana predsednica vlade mag. Alenka Bratušek

Zdravo in varno okolje, čist zrak ter ohranjena narava so temelji blaginje v vseh razvitih družbah. Zato si moramo kot skupnost prizadevati za zagotavljanje visoke kakovosti okolja na vseh področjih, tudi v energetiki. V ta namen moramo ustaviti kurjenje premoga v TET in zagnati ukrepe v podporo okolju prijaznim tehnologijam.

Ob izvolitvi na mesto predsednice vlade ste dejali, da boste med prioritete svojega delovanja postavili javno razpravo in sprejemanje odločitev na podlagi čim širšega konsenza. Obljubili ste vključujočo politiko, ki bo upoštevala široko paleto mnenj in razmišljanj, da bi skupaj prišli do najboljših rešitev za Slovenijo.

Focus, društvo za sonaraven razvoj, pozdravlja rezultate glasovanja o bolj učinkovitih avtomobilih do leta 2020 in naprej. Odbor za okolje v Evropskem parlamentu je potrdil cilj, da morajo novi avtomobili prodani v EU v letu 2020 doseči povprečen cilj porabe goriva okoli 3,9 litre/100 km [1]. Poslanci so prav tako priporočili, da naj bi bila poraba novih avtomobilov do leta 2025 nižja od 3 litrov /100 km [2]. Na testih dosežena trenutna povprečna poraba novih avtomobilov je 5,5 litrov/100 km, v realnosti pa okoli 6,6 litrov/100 km.

Katarina Otrin iz društva Focus je glasovanje komentirala: "Pri tem glasovanju je šlo za preprečevanje nepotrebne rabe goriv v avtomobilih, za naslavljanje podnebnih sprememb in za ustvarjanje novih visoko tehnoloških delovnih mest. CO2 standardi za avtomobile kažejo, da okoljska zakonodaja ni dobra le za planet, temveč tudi za ustvarjanje pomembnih gospodarskih in družbenih koristi. Tudi nakazan cilj za leto 2025 je velik napredek."

EU ŽELI REGULIRATI PRIDELAVO SADJA IN ZELENJAVE NA VRTOVIH
Evropska komisija želi v prihodnosti predpisati kmetom in vrtičkarjem uporabo enotnih semen. Stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti da bi dobile dovoljenje, gojenje le-teh bo kaznivo četudi v zasebnem vrtu. Komentar pod sliko: Raznolikost živil in drobno-strukturirano poljedelstvo se bo omejilo z načrtovano odredbo EU. Komisija EU dela na novi regulativi evropskega semenskega trga v obliki odredbe (pripravljen EU dokument v originalu, angleško).

S tem se bo opravnomočila odločitev Evropskega sodišča iz julija 2012: Kmetje smejo odslej prodajati samo uradno dovoljena semena. Doslej so bile stare in redke sorte semen, ki so se vzgajale v nekoč zasnovanih izmenjevalnih gospodarstvih in se trgovale večinoma v majhnih količinah, izvzete Če se bo izteklo po načrtih komisije, ne bodo smeli mali kmetje in zasebniki svojega pridelanega semena niti podariti več.

Dan pred izidom teh novic smo se v imenu podpisnikov in partnerjev peticije Za zeleni razvojni preboj!, ki jo je objavila spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen, končno prebili do predsednice vlade in ji predali podpise in sporočila vladi.

Srečanje s premierko v nobenem pogledu ni bilo presežek, čeprav je njena stranka programe zelenega razvojnega preboja, ki smo jih v lanskem septembru lansirali s prispevkom za Strategijo razvoja Slovenije (SRS) 2014 – 2020 in objavili kot Plan B za Slovenijo 4.0, v skoraj neokrnjeni obliki uvrstila v svojo temeljno programsko listino Slovenija 2020. Akutna fiskalna kriza je pereča, finančna perspektiva 2014 - 2020 se vladi očitno zdi predaleč.

Poraba električne energije je strošek, na katerega lahko v določeni meri sami vplivamo. Do prihranka lahko pridemo tako, da smo pri nakupovanju pazljivi, kakšen izdelek kupimo, kasneje pa moramo ta izdelek tudi varčno uporabljati.

Ena izmed električnih naprav, ki jo doma največ uporabljamo, je osebni računalnik. To posledično pomeni, da lahko pri njem privarčujemo kar nekaj denarja. Spodaj smo zato za vas napisali nekaj nasvetov, ki vam bodo lahko v prihodnje prinesli prihranek.

www.na_okrogli_mizi_o_pomenu_varnosti_pri_izbiri

Komentar AAG na ta članek in komentarje povezane s tem člankom objavljenega na portalu Primorska.info: 

Ne potrebujemo javne pohvale niti ne pričakujemo, da bodo hotelirji, občine in turistična združenja, prispevala kaj za delovanje AAG, ki iz žepov svojih članov, predvsem iz notranjosti Slovenije, financira že šest let preprečevanje izgradnje plinskih terminalov v tržaškem zalivu in s tem zanemarja druge dejavnosti organizacije.

V lanskem letu, ko je odbor za peticije v EU parlamentu obravnaval naše peticije, je moral Italijanski del AAG zagovarjati slovenski del, ker nismo imeli denarja niti za potne stroške za eno osebo, da bi jo poslali v Bruselj. Prošnje za denarno pomoč smo poslali na obalne občine, hotelirje, turistične organizacije, dobro stoječa podjetja in vse druge, ki živijo od koristi dokaj ne okrnjenega našega morja in varnega okolja na tem območju. Na preko 40 poslanih prošenj nismo bili vredni niti enega odgovora.

V okviru evropske turneje v podporo malim trajnostnim ribičem je danes Greenpeaceova ladja Arctic Sunrise prispela v pristanišče Trapani na Siciliji. Z ladjo sta iz Kopra, kjer je Arctic Sunrise gostovala med 17. in 19. aprilom, na Sicilijo potovala tudi predstavnica Greenpeace v Sloveniji, Nina Štros, in slovenski ribič Matjaž Lazar. Slednji je italijanskemu kolegu predal lanterno, ki potuje z ladjo in simbolizira povezanost evropskih trajnostnih ribičev v skupnem boju.

V okviru programa prireditev za javnost bo italijanski umetnik Massimo Catalani čez dan slikal na velikansko poročno tančico motiv z naslovom “L’Arctic Sunrise sposa il mare dei siciliani”, “Arctic Sunrise se poroči s sicilijanskim morjem”. S tem bo izpostavil lepoto sicilijanskega morja in opozoril na povezavo med morjem in tistimi, ki ga skušajo zavarovati.

Udeleženci dogodka »Gradnja lesenih nizkoenergijskih hiš« so spoznali dve dobri praksi na področju lesene gradnje: poslovno stavbo podjetja Ekoprodukt d.o.o. in leseni pasivni vrtec v Preddvoru. Predstavitev in ogled sta  potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Izbira lesa kot glavnega gradbenega materiala pomeni okolju prijazno nizkoogljično gradnjo, nižje stroške vzdrževanja, predvsem pa kakovostnejše bivalne razmere oziroma bivalno ugodje. Les ne oddaja škodljivih snovi, ne povzroča alergij in skrbi za uravnavanje vlažnosti v prostorih.

Izjava za medije – Odprto pismo sodelujočim pri projektu protipoplavne zaščite na Savinji

Celje potrebuje protipoplavno zaščito. To mnenje zagovarjata tako stroka kot lokalna administracija in verjetno  tudi večji del mestnega prebivalstva, še zlasti tistega, ki biva ob reki. Včasih je celo moč slutiti, da je vprašanje protipoplavne zaščite povzdignjeno na nivo nekakšne kolektivne dogme, vendar to še zdaleč ne pomeni, da mora biti Celjanom vseeno na kakšen način se ti ukrepi izvajajo.

Dela, ki se v okviru protipoplavne zaščite izvajajo na obrežju in strugi reke Savinje namreč bistveno in daljnosežno spreminjajo obrečni prostor ob Savinji, pri tem pa se posega v naravni prostor, ki predstavlja meščanom Celja mesto oddiha in prostor doživljanja narave. Struga in obrežje Savinje sta zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena, kljub temu pa se je težko izogniti občutku, da ta prostor postaja puščava, degradirana na nivo inženirsko-tehnične ureditve in kot se zdi- brez posluha za naravno okolje in njegovo pomembno vlogo za mesto.

V AAG smo dobili odgovor iz kabineta predsednice vlade, tak kot smo ga pričakovali, saj se mora pri nas vsaka zadeva zaradi birokracije nekajkrat obravnavati. Zakon o smradu je po vaših informacijah obravnavala že vlada leta 2009, vendar ta vlada, kot ostale pred njo nočejo »pobrskati po arhivu« prejšnjih sej vlade iz leta 2009 in napol narejene zadeve speljati do konca!

Prepričani pa smo, če bi sprejeli ustrezno zakonodajo o izpustih škodljivih plinov, ki so tudi v “smradu”, da bi bilo zmanjšali obolevanje ljudi za nekaterimi vrstami rakastih obolenj. Onkološki inštitut ima problem z povečanjem obolelih za rakom in to vseskozi izpostavlja v javnosti, da pa bi sami predlagali spremembe zakonodaje z področja emisij in emisij, ki povzročajo to bolezen pa v AAG še nismo slišali.

Poletni led na Antarktiki se tali desetkrat hitreje kot pred 600 leti in najhitreje v zadnjih 50 letih, so odkrili raziskovalci z avstralske nacionalne univerze in britanskega inštituta za Antarktiko so izvrtali 364 metrov dolg vzorec ledu na otoku Jamesa Rossa na severu najmanjše celine.

Ugotovili so, da so bile najhladnejše razmere na Antarktičnem polotoku in najmanjša količina staljenega poletnega snega pred okoli 600 leti, ko je bila temperatura za okoli 1,6 stopinje nižja kot konec 20. stoletja. Danes se vsako leto stali skoraj desetkrat več snežnih padavin.

S pomočjo projekta »Parki Dinarskega loka« in spletne strani www.discoverdinarides.com WWF poziva regijo in svet, da odkrijeta »neodkriti svet Dinaridov«

Največji kanjon na svetu za kanjonom reke Kolorado, najstarejši in največji evropski pra gozd, v katerega človeška noga še ni stopila, travnik z več vrstami orhidej, kot jih ima vse Združeno kraljestvo, največja podzemna vertikala na svetu, največja in najdaljša soteska v Evropi ... Vse to skriva regija Dinarskega loka!

WWF, ki je prepoznal nepopisno lepoto regije, njeno kulturno raznolikost, a tudi neverjetne podobnosti, je vse naravne in nacionalne parke od Slovenije do Albanije povezal v mrežo Parki Dinaridi. Naša regija si zaradi bogate biotske raznovrstnosti zasluži stati ob boku najbolj priznanim svetovnim turističnim destinacijam, mreža 75 parkov, ki skozi pobudo »Parki Dinarskega loka« iščejo pot do trajnostnega turizma, pa je idealen začetek tega procesa.

Ob 43. obletnici svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila, se bo ob 9.30. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalno pričela četrta Eko konferenca, ki bo prvi dan v celoti posvečena mladim in njihovim okoljskim projektom. Zaključil se bo namreč vseslovenski natečaj, »Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec«, ki ga društvo Planet Zemlja organizira že tretje šolsko leto zapored, skupno pa je na njem sodelovalo že preko 25.000 otrok.

V okviru natečaja poteka tudi projekt »Zemljo so nam posodili otroci«, za katerega smo k častnemu pokroviteljstvu tudi letos povabili aktualnega predsednika RS Boruta Pahorja, ki je pokroviteljstvo tudi sprejel.

Države članice EU, ki jih tare pomanjkanje denarja, so  v letu 2011 porabile 10 milijard €, znesek v velikosti denarne pomoči Cipru, za podporo industriji biogoriv. To razkriva nova študija, ki jo je objavil Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj (IISD) [1]. Ta javna sredstva so potrošili za ohranjanje 4,5-odstotnega tržnega deleža, ki so ga biogoriva imela v 2011, kar je malo pod 5-odstotno zamrznitvijo, ki jo je predlagala Evropska komisija pred pol leta [2].

Če količine biogoriv ne bi zamrznili na 5%, temveč jih povečali na 8,6% do leta 2020, kot se pričakuje v okviru sedanje politike, bi to po omenjeni študiji zahtevalo med 28,8 in 33,1 milijarde EUR dodatne kumulativne javne finančne podpore v obdobju 2014-2020.

94 odstotkov vsega goriva, ki ga za promet porabimo v Evropi, je nafta. Poleg visoke cene in nestabilnosti zalog uporabo tega goriva zaznamuje tudi dejstvo, da onesnažuje okolje in škoduje zdravju. Uporaba bolj čistih goriv, med katere sodijo elektrika, vodik, biogoriva ter utekočinjeni in stisnjeni zemeljski plin, je ena izmed učinkovitih poti za zmanjšanje onesnaženosti okolja in vplivov na zdravje evropskih državljanov.

Kljub temu so evropske ceste še vedno polne vozil, ki za svoje delovanje potrebujejo nafto. Razlog za majhno število vozil, ki so prilagojena uporabi čistih goriv, je za povprečnega Evropejca poleg njihove cenovne nedostopnosti tudi pomanjkanje postaj za dovod ali polnjenje rezervoarjev vozil s čistimi gorivi.

IZJAVA ZA JAVNOST
Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je 15.04.2013 poslala Predsednici Vlade RS, Ministeru za Kmetijstvo in okolje RS, Vladi RS, Državnemu zboru RS, Predsedniku Države RS, Državnemu Svetu RS, Uradu Varuha za človekove pravice ter EU Komisarju g. Janezu Potočniku, PETICIJO DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TAKOJŠNJE SPREJETJE EU-USTREZNE ZAKONODAJE V DRŽAVNEM ZBORU S PODROČJA OBVLADOVANJA SMRADU, PRAŠNIH DELCEV, DUŠIKOVIH OKSIDOV, FORMALDEHIDA IN DRUGIH ONESNAŽEVAL.

Ustave Republike Slovenije, v 72. členu pravi, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenskega okolja, ter da država skrbi za zdravo življensko okolje. V ta namen naj bi zakon določal pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, ter tudi ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenskem okolju dolžan poravnati škodo. Nezagotavljanje tega, pa je močan poseg v osebno integriteto posameznika, saj grobo krši tezo, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. V Sloveniji takega zakona ni.

Odziv na pobudo poslancev PS k objavi javnega razpisa za pridobitev dovoljenja za raziskovanje zalog premoga na območju Brnice

Odprto pismo

Okoljevarstvene organizacije in posamezniki, ki sodelujemo v pobudi Plan B za trajnostni razvoj, odločno protestiramo proti pobudi poslancev največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija o začetku postopkov za vzpostavitev novega rudnika premoga v Brnici pri Hrastniku.

Termoelektrarne na premog izmed vseh virov prispevajo največji sorazmerni delež izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, s katerimi se danes vedno bolj neposredno soočamo.

Dan po svetovnem dnevu voda, je potekala zaključna prireditev vseslovenske prostovoljske okoljske akcije Očistimo vode!. Glavni namen je bila predstavitev rezultatov marčevskega kartiranja neočiščenih izpustov v slovenske vodotoke in napoved prihodnjih aktivnosti. V tem času je bilo popisanih okoli 40 takih izpustov, pregledati pa bo treba še vsaj 300 lokacij, ki jih je sporočila Ribiška zveza Slovenije, ki izpuste popisuje že od leta 2004.

Med njimi najdemo vse od majhnih, enostavno rešljivih izpustov do velikih onesnaževalcev, ki bodo potrebovali še leta pozornosti. Eden od takih je Hotinjski ponikovalnik, kamor se izteka vsa neočiščena kanalizacija občine Hoče-Slivnica. Kanalizacija se torej izliva direktno v podtalnico, ob poplavah pa se razliva še po okoliških njivah. Čistilna naprava je tam že stala, a je bila med poplavami dvakrat uničena, izgradnja nove pa se bo zavlekla še vsaj za nekaj let.