Britanec Brian Davey je ekološki ekonomist. Čeprav pri nas ne poznamo “poklica” ekološkega ekonomista, pa bi danes moral sleherni ekonomist delovati ekološko oziroma trajnostno. Današnja ključna ekonomska paradigma - “večna” gospodarska rast, preprosto ni možna. Ni možna, ker slej ko prej pripelje do uničenja - okolja, gospodarstva in nazadnje družbe kot celote. Razen, če je to naš cilj.
Je mogoče brez neprestane rasti živeti dobro? Brian Davey pravi, “da bi si nekatere potrebščine lahko delili in da bi obstajale tudi institucije, ki bi tako izmenjavo omogočale. Gre za zmanjšanje posameznikovih potreb po lastnih, novih orodjih in potrebščinah. Mar res vsak od nas potrebuje avto? Mora imeti vsak svoj gospodinjski ali vrtni pripomoček? Z razširitvijo in okrepitvijo javnega dobrega bi lahko zmanjšali naše potrebe po materialnih dobrinah, ki jih redko uporabljamo. Hkrati bi lahko bila ta skupna orodja preko lokalnega centra mnogo bolje izrabljena in uporabljena. To bi pocenilo življenja vseh nas.”
Ideja medsebojne delitve je preprosta; ni nam potrebno vseh stvari imeti samo zase. Številne stvari, ki jih ne uporabljamo vsak dan, bi si lahko delili. Imamo čudovite tehnološke pripomočke, ki nam to omogočajo - internet, mobilna tehnologija, socialna omrežja.
Si predstavljate “trgovino” z orodji, hišnimi pripomočki in številnimi drugimi potrebščinami, kjer te stvari ne kupiš, temveč si jih izposodiš za čas, ko jih zares potrebuješ - podobno kot v knjižnici. V številnih mestih po svetu je že uveljavljena delitev koles in avtomobilov (v Ljubljani BicikeLJ). Teh oblik je vedno več, a še vedno predstavljajo le majhen del ekonomije, ki še vedno “deluje” na podlagi nuje po neprestani rasti.
Na širši, globalni ravni, se mora medsebojna delitev osredotočiti na delitev ključnih dobrin - hrane, vode, energetskih virov itd. Teh je povsem zadosti za vse ljudi, a so izjemno neenakomerno in nepravično porazdeljene. Noben problem ni ustanoviti mednarodne institucije, ki bi koordinirala delitev ključnih dobrin na mednarodni ravni.
Preprosto moramo zamenjati ekonomsko paradigmo. Namesto rasti moramo govoriti o trajnostni ali ekološki ekonomiji, katere “hrbtenica” mora postati medsebojna delitev.
Rok Kralj
Vir: za-misli.si/ |
Ekološka ekonomija
Prispeval/a: budabreztruda dne četrtek, 23. maj 2013 @ 15:40 CEST
kakšna ekonomija bo, ne more odločat nobena levičarska
teorija.
niti ne neki brian davey, še manj neki rok kralj.
BicikeLJ v tem smislu ne rešuje ničesar in nima popolnoma
nobene zveze s tako imenovano ekološko ekonomijo. so le
dodatna delovna mesta ( za ljudi, ki so v "žlahti" z
županom) in še več prodanih koles.
Steady state society ( "ekološka ekonomija") je starejši
izraz kot sta skupaj stara brian davey in rok kralj .
p.s.:
je rekla žena:
ma ne morš bit pameten, če že prej vse zaserješ.
Ekološka ekonomija
Prispeval/a: AnaH dne petek, 24. maj 2013 @ 16:37 CEST
Ekološko odgovorno je tudi varčevanje z vodo od pranja sadja, zelenjave, posode itn. v gospodinjstvu, ki jo lahko izkoristimo še za izplakovanje WC-ja.
Sicer je pa že mnogim jasno, da bo življenje na našem planetu morda prav kmalu za redke preživele podobno tistemu iz kamene dobe. Če nočemo zlepa skromneje, nam bo pač marsikaj odvzeto.