Potencial trajnostnega razvoja slovenskega podeželja temelji na programih, ki niso pomembni le za revitalizacijo podeželja, ampak prinašajo višjo kakovost življenja, konkurenčnost gospodarstva ter prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Udeleženci včerajšnjega dogodka »Trajnostni razvoj podeželja« so spoznali tri dobre prakse: Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Zadrugo Jarina in Rastlinsko čistilno napravo v Kozjanskem parku.
Predstavitev in ogled sta potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerji dogodka so bili Občina Šentrupert, Zadruga Jarina, Javni zavod Kozjanski park in Skupnost občin Slovenije.
Ključni programi razvoja slovenskega podeželja so: povečanje prehranske samooskrbe z ekološko pridelano hrano, vzpostavitev vrednostne verige lesa, prehod na obnovljive vire energije in zeleni turizem. Pozitivno vizijo dolgoročnega izhoda iz krize z decentraliziranim, regionalno uravnoteženim razvojem, že udejanjajo nekatere slovenske občine, zadruge, zavodi, podjetja…. Ustvarjajo energetske in finančne prihranke, ohranjajo strateško pomembno poseljenost podeželja in zvišujejo kakovost življenja svojih skupnosti.
Občina Šentrupert se je zavestno odločila, da bo razvojni model občine »zelen« oziroma trajnosten na vseh področjih. Izdelala je vizijo in strategijo razvoja do leta 2025 in pričela s pripravo projektov, ki so sledili začrtani smeri. Prvi projekt je bila energetska prenova in gradbena prenova osnovne šole, drugi nizkoenergijski lesen montažni vrtec s kotlarno na lesne sekance in polnilnico za električne avtomobile. Na področju trajnostnega turizma in skrbi za kulturno dediščino je občina izvedla projekt Dežela kozolcev, ki je pred propadom rešil 19 kozolcev.
Dežela kozolcev , ki so si jo udeleženci včerajšnjega dogodka tudi ogledali, bo nudila tudi lokalno samooskrbo s hrano. Poteka še načrtovanje kogeneracije na lesno biomaso in izgradnja rastlinjaka v kompleksu zaporov na Dobu ter lesno predelovalni center Šentrupert (LPC Šentrupert) oz. prvih pet členov lesno predelovalne verige – žaga, sušilnice, kogeneracija na lesno biomaso, laminirnica, peletirnica in logistični center za lesne energente.
Zadruga Jarina oskrbuje več kot 60 javnih zavodov (vrtci, osnovne ter srednje šole in domovi za starejše). Letno dostavijo okoli 50 ton svežih lokalnih pridelkov, od tega 10% ekoloških. Na območju Srca Slovenije Jarina vzpostavlja sistem premičnih tržnic in organizira postavitev lokalnih tržnic Ponuja najem stojnic lokalnim kmetijskim gospodarstvom. S programom lokalne samooskrbe s hrano ponujajo ekstenzivno pridelavo sadja in zelenjave, večinoma ročno obdelano, pridelano na tradicionalen način.
Dejavnosti Jarine prispevajo k manjšemu ogljičnemu odtisu zaradi uporabe lokalno pridelane hrane, predvsem v smislu transporta, pakiranja in uporabe mehanizacije. Krepijo se lokalna kmetijska gospodarstva, denar ostaja v lokalnem okolju, ljudje investirajo v povečan obseg proizvodnje lokalne hrane, nastajajo oz. ohranjajo se delovna mesta. Jarina prispeva tudi k preskrbi z lokalno pridelano hrano, oskrbi lokalnih potrošnikov, krepitvi zavesti o podpori slovenskemu kmetovalcu in slovenskim pridelkom ter ohranjanju avtohtonih sort.
Ob koncu včerajšnjega dogodka so udeleženci še podrobneje spoznali delovanje rastlinske čistilne naprave v Kozjanskem parku. Rastlinska čistilna naprava ob upravni stavbi Kozjanskega parka v Podsredi je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode do 50 oseb (upravne stavbe, gostinskega objekta in enodružinske hiše). Obsega površino 124 m2.
Strošek investicije je bil 30.000 evrov. Denar za izgradnjo je Kozjanski park prejel kot donacijo Sklada Si.vode, prav tako je del sredstev prispevalo podjetje Limnos, ki je prispevalo projektno dokumentacijo. Rastlinska čistilna naprava varuje podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera ter je nemoteč poseg v okolje, saj gre za popolnoma naraven element, ki se spoji s pokrajino. Povečuje sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe z ohranjanjem kakovosti vode kot vira, čigar pomen se s podnebnimi spremembami povečuje, saj zaradi njih postaja vse bolj omejen in ranljiv. Poleg čistilne sposobnosti nudi tudi življenjski prostor nekaterim živim bitjem.
Podrobneje o dobrih praksah in gradivo iz predstavitve
Potencial trajnostnega razvoja slovenskega podeželja temelji na programih, ki niso pomembni le za revitalizacijo podeželja, ampak prinašajo višjo kakovost življenja, konkurenčnost gospodarstva ter prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Udeleženci včerajšnjega dogodka »Trajnostni razvoj podeželja« so spoznali tri dobre prakse: Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Zadrugo Jarina in Rastlinsko čistilno napravo v Kozjanskem parku. 
