V okviru letošnje vseslovenske akcije Star papir za novo upanje 2014, ki nima le okoljevarstvenega namena, temveč tudi dobrodelnega, je v organizaciji Društva Ekologi brez meja in podjetja Dinos v soboto, 12. aprila 2014, v Ljubljani v BTC City, na prizorišču glavnega sponzorja akcije, potekal osrednji dogodek projekta Papirnati dan. Pridružili pa so se jim tudi drugje po državi: v Zavodu Artmar v Mariboru in v vseh enotah podjetja Dinos.

Na dogodku so razglasili tudi zmagovalni predlog natečaja, nominiran s strani Planinske zveze Slovenije, ki bo za odstranjevanje škode in nevarnosti na planinskih poteh prejela 40 % del sredstev od zbranega papirja. V akciji, ki poteka pod geslom Mi zbiramo!, lahko vsi še do konca aprila dodate svoj list k boljšemu svetu.

Na Svetovni dan vode, 22. marca, se je v Sloveniji začel tradicionalni mesec čistilnih akcij. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo vse prebivalce Slovenije, da se tudi letos pridružijo pri čiščenju in urejanju našega okolja. Prav tako pa so še vedno možne prijave akcij v seznam čistilnih akcij.

Čistilne akcije, za katere so termini že znani , so navedene na skupnem seznamu čistilnih akcij: ebm.si/cistilne. Tako si lahko vsi, ki bi se jih radi udeležili, pogledajo, kje in kdaj se bodo akcije odvijale. Ostale pozivajo, da divja odlagališča prijavljajo v register divjih odlagališč. Do 22. aprila se bo odvilo še vsaj 50 čistilnih akcij širom Slovenije.

V nedeljo, 13. aprila, bo Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) objavil tretji del Petega poročila o oceni stanja, ki bo naslavljal možnosti blaženja podnebnih sprememb. Ob tej priložnosti bo s strokovnjaki IPCC možno izvesti intervjuje (v Berlinu ali na daljavo).

Podnebne spremembe so realne, tukaj in zdaj. Posledice že čutimo na vseh kontinentih in v ocenaih, brez ukrepanja pa se bodo samo še zaostrovale. Rešitve obstajajo, vendar se čas izteka. Za preprečitev katastrofalnih posledic je nujno takojšnje in trajno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Na podelitvi priznanj sodelujočim v vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2013/14, ki ga tradicionalno organizira društvo Planet Zemlja ob svetovnem dnevu zemlje, bo potekala tudi razglasitev rezultatov projekta, ki poteka že od leta 2006. Gre za projekt Zemljo so nam posodili otroci, katerega častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki bo tudi letos počastil mlade s svojim obiskom.

Gre za projekt katerega cilj je mlade motivirati k raziskovanju svojega lokalnega okolja in v njem poiskati deležnike, ki so največ pripomogli k ohranjanju narave in varovanju okolja. Nominiranci so lahko posamezniki, ustanove, podjetja, zmagovalce pa komisija išče v kategorijah: zrak, voda, zemlja, osveščanje, najbolj aktivna šola, najboljša nominacija in absolutni zmagovalec.

Kite v parku SeaWorld obvladujejo s pomočjo psihoaktivnih zdravil, razkrivajo dokumenti.

Orke, ene glavnih atrakcij v SeaWorldu, naj bi nadzorovali tako, da jim dajejo benzodiazepin. Sodna bitka med zabaviščnim parkom SeaWorld in njihovim rivalom Marineland je razkrila uporabo zdravil, s katerimi nadzorujejo agresivno vedenje živali. Omamljanje živali je na sodišču potrdil nekdanji podpredsednik SeaWorlda Lanny Cornell.

Greenpeace v novem poročilu ocenjuje energetsko izbiro 19-ih internetnih podjetij

Podjetja Apple, Facebook in Google so zavzela vodilna mesta v vse večji skupini tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo za delovanje interneta na 100 % obnovljive vire energije (OVE). Medtem pa Amazon Web Services, gostitelj številnih priljubljenih internetnih storitev, ostaja v ozadju in svojo infrastrukturo še vedno napaja z energijo, ki onesnažuje okolje in prispeva k podnebnemu segrevanju.

Poročilo “Klikamo zeleno: Kako podjetja ustvarjajo zeleni internet,” [1] osvetljuje izjemno moč, ki jo imajo tehnološka podjetja bodisi pri spodbujanju revolucije OVE, bodisi pri priklenitvi novega digitalnega gospodarstva na stare, onesnažujoče vire energije. Tveganje je visoko: če bi bil internet država, bi bil namreč po električnih potrebah kar šesta največja država na svetu. Internetna industrija pa predvideva, da se bo količina internetnih podatkov med letoma 2012 in 2017 potrojila.

Medtem ko nas zunaj razveseljuje že čisto prava pomlad, podnebni znanstveniki razkrivajo nove zaskrbljujoče podatke o stanju našega podnebja. Izšel je namreč drugi del poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki z vso resnostjo opozarja, da smo na spopadanje z neizogibnimi posledicami podnebnih sprememb izredno nepripravljeni.

Nedavne spremembe podnebja so namreč že povzročile posledice na naravnem in človeškem sistemu, na vseh kontinentih in v vseh oceanih. Tako se temperatura zraka in oceanov veča, ledeniki se talijo, dviga se morska gladina. Po svetu se spreminjajo deževni vzorci, številne rastlinske in živalske vrste se selijo ter spreminjajo v svojem številu in obnašanju. V Evropi se spremembe kažejo predvsem kot intenzivnejši vročinski valovi ter kot obsežnejša in pogostejša poplavna in sušna obdobja.

Nevarne varčne žarnice

Kaj je treba storiti, ko se razbije kompaktna fluorescenčna (varčevalna z energijo) žarnice. Kar ni navedeno na embalaži!

· Odpreti okno in zapustiti sobo. Prezračevati sobo 15 minut.

· Zberite ostanke steklenih žarnic s pomočjo trdega, kompaktnega papirja ali lepenke (ne z golimi rokami, ker živo srebro z lahkoto prodre skozi kožo)

Evropski okoljski biro (EEP), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus, predstavljamo interaktiven spletni zemljevid okoljskih konfliktov. Zemljevid, kjer je zabeleženih že skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov iz celotnega sveta, nekaj tudi iz Slovenije, omogoča iskanje in filtriranje po skoraj 100 področjih, kot tudi brskanje glede na surovino, podjetje ali vrsto konflikta.

Vse hujše pomanjkanje virov ter agresivnejši načini izkoriščanja le-teh ogrožajo lokalne skupnosti po svetu. V povprečju je vsak teden ubit en aktivist, ki se bojuje za okoljsko pravičnost in zaščito človekovih pravic. Obenem pa je ravno prekomerna potrošnja v razvitem svetu povod za to agresivno širitev območij izkoriščanja in pridobivanja surovin.

Vodilni svetovni podnebni znanstveniki so vlade opozorili, da smo na spopadanje s povečano nevarnostjo, ki jo predstavljajo neizogibne posledice podnebnih sprememb, izredno nepripravljeni. Drugi del Petega poročila o oceni stanja Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki je bil danes objavljen v Yokahomi, svari, da podnebne spremembe že negativno vplivajo na vse kontinente in oceane.

Številni deli sveta že občutijo več suš, poplav in motenj pri preskrbi z vodo in hrano. Ob slabšanju podnebnih sprememb se pričakuje upočasnitev gospodarske rasti, poslabšanje prehranske varnosti in povečanje neenakosti.

24 brezplačnih seminarjev za neprecenljiv doprinos k razširjanju zelenih delovnih mest
Umanotera pričenja 3. aprila v Murski Soboti s prvim od 24 brezplačnih seminarjev o zelenih delovnih mestih, ki bodo do septembra potekali po vsej državi, prilagojeni pa so značilnostim posamezne regije. Na njih bodo udeleženci s skupinskim delom spoznavali možnosti za razvoj zelenih delovnih mest v regiji in konkretne nadaljnje ukrepe za razvoj podpornega okolja za zelena delovna mesta.

Seminarji so del projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Spoštovana predsednica Vlade, mag. Alenka Bratušek, Januarja letos je Evropska komisija izdala paket predlogov podnebno-energetske politike EU, ki je premalo ambiciozen in zelo pomanjkljivo naslavlja podnebne spremembe. Države članice morajo sedaj pokazati odločnost ter oblikovati svoja stališča tako, da bodo nadgradila nezadostne cilje Komisije.

Slovenija, ki jo bodo podnebne spremembe prizadele bolj, kot nekatere druge članice EU, mora biti pri svojem stališču ambiciozna in zaščititi podnebje s spodbujanjem čiste energije. Podnebne spremembe niso težava, ki nas bo doletela čez nekaj desetletij, saj njihove posledice čutimo že danes. V Sloveniji se kažejo kot vse pogostejši ekstremni pojavi.

Na cesti bodite čim previdnejši ter upoštevajte znake, ki opozarjajo na nevarnost divjadi na cesti, opazujte rob cestišča, vzdržujte varnostno razdaljo s spredaj vozečimi vozili in uporabljajte dolge luči.

Pomlad se prebuja in na plano pridejo tudi številne živali, ki sicer prezimujejo – denimo ježi in žabe. Kot so zapisali avtorji spletnega portala Pes moj prijatelj, se ježi po zimskem spancu shujšani podajo na pot iskanja hrane, vendar pa so na svoji poti zelo počasni, in zato pri prečkanju prometnih cest velikokrat postanejo žrtve hitrih avtomobilov. "Ježi pred nevarnostjo namreč ne pobegnejo, ampak se zvijejo v klobčič, zato jih vsako leto pod kolesi pogine na tisoče," so dodali.

AAG je posredovala na ARSO zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v zadevi Ekorel d.o.o., Kranj

Alpe Adria Green (AAG) – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave s statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja se je skladno z določili iz prvega in četrtega odstavka 153. člena ZVO-1 prijavila dne, 20.3.2014 v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega in sicer naprave za obdelavo nevarnih odpadkov, stranki – upravljavcu Ekorel d.o.o., Laze 18 a, 4000 Kranj.

14 dobrih praks navdihuje, kako izkoristiti naš potencial
V Sloveniji imamo lahko do leta 2020 250 tisoč zelenih delovnih mest, na področju socialnega podjetništva pa še dodatnih 80 tisoč. Tako potencial razvoja novih zelenih delovnih mest, pa tudi ozelenjevanja obstoječih, ocenjujejo avtorji nove Analize stanja, potencialov in dobrih praks na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji.

Analiza je del projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, projekt pa je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.

Odlašanje odločitve o podnebno-energetskem dogovoru podaljšuje uvozno odvisnost EU

Voditelji EU so preložili odločitev o podnebno-energetskem dogovoru, ki bi lahko pomagal osvoboditi Evropo odvisnosti od uvoza drage energije. Predsedniki držav in vlad so sicer prepoznali potrebo po okrepitvi energetske neodvisnosti EU ob krizi v Ukrajini, vendar jasnih ukrepov niso sprejeli.

Voditelji se niso zmogli sporazumeti glede novih ciljev EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, razvoja obnovljivih virov in izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2030. Namesto tega so določili časovni načrt za dosego dogovora o ciljih, in sicer do oktobra letos, takoj po srečanju svetovnih voditeljev, ki ga bo septembra gostil generalni sekretar ZN Ban-Ki Moon in na katerem se bo razpravljalo o ukrepih proti podnebnim spremembam.

Zdi se, da bodo imela vozila na vodik v prihodnosti boljše možnosti za razvoj ko gre za vprašanje vpliva na okolje.

Večino prejšnjega desetletja, je avtomobilski sektor zelo veliko časa namenili razmišljanju in špekuliranju o tem kako zmanjšati emisije ogljika v okolje. Velika večina avtomobilskih proizvajalcev, je bila zato ob tem nekako primorana namenjati glavnino svojih sredstev v razvoj okolju bolj prijaznih tehnologij, ki bi posledično zmanjšale izpuste ogljika ter ostalih zdravju in okolju škodljivih emisij.

Mineva tretja obletnica jedrske nesreče v *censored*ušimi, ki je uničila življenja več sto tisoč prebivalcem okoliških mest in vasi. Upravljavec jedrske elektrarne *censored*ušima, TEPCO in japonska vlada nista zatajila zgolj pri neuspelem poskusu pripeljati jedrsko katastrofo pod nadzor, ampak sta pustila na cedilu tudi žrtve jedrske nesreče in celotno japonsko prebivalstvo. Žrtve *censored*ušime še vedno trpijo in se borijo za odpravnine, ki bi lahko odprle novo poglavje v njihovem življenju.

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji, je ob obletnici dejal:
»Jedrska industrija po vsem svetu računa, da bodo Japonci in z njimi vso svetovno prebivalstvo pozabili na žrtve in grozovite nauke, ki nam jih je razodela *censored*ušima. Tako bi lahko podaljševali življenjsko dobo starih, tveganih reaktorjev ter nadaljevali s prodajo tehnologij za gradnjo dodatnih jedrskih elektrarn.

Certifikati so obvezni že nekaj časa, vendar brez predvidenih glob. Energetske izkaznice uvajamo zaradi evropske direktive, saj nam sicer grozijo sankcije Evropske unije. Energetske izkaznice bi sicer morale imeti vse nove stavbe že od januarja 2008 in vse stare stavbe ob prodaji ali oddaji od januarja 2009.

Namen
Energetska izkaznica je po navedbah ministrstva za infrastrukturo in prostor namenjena predvsem potrošnikom, "ki se odločajo za nakup ali najem in ne poznajo energetskih lastnosti objekta". Kupci naj bi tako vedeli, koliko bodo morali v objekt še vložiti, da bo ta energetsko učinkovit. Prav tako naj bi najemnik dobil relevantno informacijo, koliko ga bodo stali obratovalni stroški pri najemu.

V Kaliforniji so odprli največjo eko solarno elektrarno na svetu. Razvoj solarne elektrarne so omogočili Google, NRG Energy in BrightSource Energy.

Največja solarna elektrarna na svetu pridobiva energijo sonca s pomočjo zrcal, ki merijo 10m v širino. Gre za orgomen sistem 300.000 zrcal, ki jih upravljajo računalniško z namenom, da optimalno izkoristijo energijo sonca. Pomeni, da se zrcala prilagajajo glede na kot sončnih žarkov.

Zrcala usmerjajo sončno svetlobo v stolp, kjer se voda spreminja v paro in tako zagotavlja čisto energijo za obratovanje turbine.

Tako kot ljudje tudi nekatere živali zaznajo glasbeni ritem in se nanj odzovejo. Tudi skupina bonobov v nekem ameriškem živalskem vrtu ob posebnem bobnu. Bonobi so sorodniki šimpanzov, le nekoliko so manjši od njih. Avtorji nove študije so prepričani, da so razkrili delček v razvoju te sposobnosti tudi za človeški del življa.

Izdelali so posebno trpežen boben in ga postavili v skupino bonobov, stanujočo v živalskem vrtu Jacksonville (Florida, ZDA). Igrive živali so po njem skakale, ga grizle, vendar je preživel tako zobe kot 225-kilogramski pritisk ob pristanku bonoba na opni.

Kanadski otok Victoria (osmi največji otok na svetu) je med ljubitelji kartografije zelo priljubljen zaradi enega samega razloga: na enem izmed tamkajšnjih številnih jezer leži otok, na katerem leži jezero, na katerem leži otok.

Otok Victorio (ali Kitlineq, kot je njegovo inuitsko ime) od tundre severne Kanade ločuje zaledeneli zaliv Coronation. Približno 100 kilometrov v notranjosti otoka najdemo vrsto podolžnih jezer in v enem izmed njih leži neimenovani otok, na njem manjše jezero, na tem manjšem jezeru pa ozek, le približno 0,3 kilometra dolg otok - ki je največji tovrstni otok.

Ministri, odgovorni za energetiko, so se prvič sestali v Bruslju in razpravljali o podnebno-energetskih ciljih Evropske komisije do leta 2030.

Komisija je predlagala zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov in obvezujoč cilj na ravni EU za povečanje deleža OVE na vsaj 27 odstotkov do leta 2030, izpustila pa je zavezujoče nacionalne cilje za OVE in tudi prestavila pogajanja o cilju za energetsko učinkovitost.

Pri Greenpeaceu smo bili januarja kritični do ciljev Komisije, saj so premalo ambiciozni [1].