Mreža Let's do it je že konec 2012 začela načrtovati projekt Let's do it Mediterranean!, s pomočjo fundacije Anna Lindh pa je lani jeseni končno zaživel. Kulminacijo bo letos dosegel 10. in 11. maja po skoraj celotni obali našega skupnega morja. 

O težavah, ki jih povzročajo odpadki v morju smo pisali že večkrat, predvsem v povezavi s plastiko in lansko akcijo Čista obala 2013. Splet je poln ganljivo-groznih slik, kot je ta na desni in tudi že vemo, da otoki morske plastike obstajajo v vseh oceanih, ne samo v Pacifiku. Sredozemsko morje ni nobena izjema in je zaradi svoje lege in zaprtosti še bolj na udaru.

Potapljači, spremljevalci, gasilci in ribiči so čistili dno Ljubljanice med Špico in Zmajskim mostom.

Potapljači so, tako kot prejšnja leta, tudi letos iz vode povlekli veliko predmetov, med njimi največ koles, košev za smeti, stolov, palic in celo klopce. Prejšnja leta so na breg potegnili celo fotokopirni stroj. Vse najdbe so postavili na ogled na Čevljarskem mostu.

Danes, na svetovni dan zemlje, je društvo Planet Zemlja, podelilo 92 nazivov Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2013/14, 68 srebrnih Zelenih peres, 5 zlatih Zelenih peres in 8 priznanj Zemljo so nam posodili otroci.

Prireditve so se udeležili predsednik Republike Borut Pahor, minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo, dr. Zdenka Čebašek Travnik, Saša Einsiedler, Tinkara Kovač, Tin Vodopivec, Jadranka Juras, Raša Sraka, Manca Dremel, Zala Linea Rutar, prof. Nada Pavšer.

Nekoč sem mislila, da nas bo resnica osvobodila. Kot številni, ki jim je mar za okolje, sem leta mislila, da bodo informacije vodile do spremembe. Tako sem pisala poročila, pripravljala govore, celo pričala pred kongresom. Nekatere stvari so se res spremenile, na žalost pa se »velika slika« ni.

Dolgo časa nisem mogla razumeti zakaj. Zdaj pa sem spoznala, da ni tako zaradi tega, ker imamo premalo podatkov, načrtov ali strokovnjakov, ki bi nam povedali, da smo v težavah. Težava je preprosto v tem, da smo pozabili kaj je potrebno za spremembo.

Predstavniki globalne okoljevarstvene organizacije v Sloveniji prepoznavamo, da je novic o svetovni revoluciji na področju obnovljivih virov energije v slovenskih medijih zelo malo.

Podnebne spremembe so največje vprašanja človeštva v 21. stoletju, obnovljivi viri pa najbolj očitna rešitev, zato smo se odločili, da bomo slovensko medijsko in drugo zainteresirano javnost občasno (enkrat mesečno) obveščali o novostih na tem področju. Želimo si, da bi se tudi Slovenija pridružila Energetski [R]evoluciji, ker je to moralno nujno, ker so v tem ogromne priložnosti in ker se nam to splača.

Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC WGIII), ki je danes izšlo v Berlinu, kaže, da se je katastrofalnim podnebnim spremembam še možno izogniti, a le, če bomo hitro in trajno zmanjšali onesnaževanje ozračja.

Poročilo izpostavlja koristi povečane rabe okolju prijazne obnovljive energije in dolgoročno opuščanje umazanih fosilnih goriv. Strokovnjaki IPCC opozarjajo, da bodo za rešitev podnebne krize, poleg prenove energetskega sistema potrebne tudi druge rešitve. Potrebno bo povečevati učinkovitost rabe energije ter vlagati v boljše tehnologije na področju prometa in stavb.

Mestna občina Ljubljana bo letos maja pričela s prenovo Dunajske ceste, ki vključuje tudi širitev vpadnice z dodatnim voznim pasom za avtomobile. Ker žal ni na voljo nobenih konkretnih osnov s strani Mestne občine Ljubljana, ki bi jo lahko strokovno komentirali, želimo s tem pismom Mestno občino Ljubljana opozoriti in pozvati, naj ne skrene s poti, ki si jo je mesto Ljubljana zadalo na področju trajnostnega urejanja prometa in bi tako z omenjenim ukrepom izničilo vse dosedanje uspehe.

Naj spomnimo, da je Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti dosegla ogromno in prvič v svoji zgodovini zvišuje delež potnikov mestnega potniškega prometa in zmanjšuje število voženj z avtomobili, npr. Dunajska cesta ima dnevno 1.550 avtomobilov manj (Delo, 7. 3. 2014). Nagrada Evropske unije za Evropski teden mobilnosti 2013, ki jo je prejela Mestna občina Ljubljana zaradi odvzema pasov avtomobilom na Slovenski cesti in prednostni obravnavi Ljubljanskega potniškega prometa, pešcev in kolesarjev, je prav tako pokazatelj ukrepanja na področju trajnostne mobilnosti v mestu.

O krizi je treba razmišljati v času blaginje in pripraviti scenarije, po katerih bi krizne situacije reševali, saj ob nastopu krizne situacije ni časa in prostora za iskanje kvalitetnih ukrepov.

Uvodoma želim poudariti, da se v SMS-Zelenih zavzemamo za trajno racionalno obnašanje države ter jasne in v naprej izdelane scenarije v primeru kriznih situacij.

Ne glede na to, pa je nesprejemljivo, da bi ceno za napake vladajočih struktur solidarno plačevali državljani. Vsaj do takrat ne, dokler se ne bo med vse tudi solidarno razdelilo premoženje posameznikov v švicarskih in ciprskih bankah ter premoženje, ki so ga v strahu pred rubežem nedotakljivi posamezniki panično prepisovali na druge družinske člane.

V okviru letošnje vseslovenske akcije Star papir za novo upanje 2014, ki nima le okoljevarstvenega namena, temveč tudi dobrodelnega, je v organizaciji Društva Ekologi brez meja in podjetja Dinos v soboto, 12. aprila 2014, v Ljubljani v BTC City, na prizorišču glavnega sponzorja akcije, potekal osrednji dogodek projekta Papirnati dan. Pridružili pa so se jim tudi drugje po državi: v Zavodu Artmar v Mariboru in v vseh enotah podjetja Dinos.

Na dogodku so razglasili tudi zmagovalni predlog natečaja, nominiran s strani Planinske zveze Slovenije, ki bo za odstranjevanje škode in nevarnosti na planinskih poteh prejela 40 % del sredstev od zbranega papirja. V akciji, ki poteka pod geslom Mi zbiramo!, lahko vsi še do konca aprila dodate svoj list k boljšemu svetu.

Na Svetovni dan vode, 22. marca, se je v Sloveniji začel tradicionalni mesec čistilnih akcij. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo vse prebivalce Slovenije, da se tudi letos pridružijo pri čiščenju in urejanju našega okolja. Prav tako pa so še vedno možne prijave akcij v seznam čistilnih akcij.

Čistilne akcije, za katere so termini že znani , so navedene na skupnem seznamu čistilnih akcij: ebm.si/cistilne. Tako si lahko vsi, ki bi se jih radi udeležili, pogledajo, kje in kdaj se bodo akcije odvijale. Ostale pozivajo, da divja odlagališča prijavljajo v register divjih odlagališč. Do 22. aprila se bo odvilo še vsaj 50 čistilnih akcij širom Slovenije.

V nedeljo, 13. aprila, bo Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) objavil tretji del Petega poročila o oceni stanja, ki bo naslavljal možnosti blaženja podnebnih sprememb. Ob tej priložnosti bo s strokovnjaki IPCC možno izvesti intervjuje (v Berlinu ali na daljavo).

Podnebne spremembe so realne, tukaj in zdaj. Posledice že čutimo na vseh kontinentih in v ocenaih, brez ukrepanja pa se bodo samo še zaostrovale. Rešitve obstajajo, vendar se čas izteka. Za preprečitev katastrofalnih posledic je nujno takojšnje in trajno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Na podelitvi priznanj sodelujočim v vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2013/14, ki ga tradicionalno organizira društvo Planet Zemlja ob svetovnem dnevu zemlje, bo potekala tudi razglasitev rezultatov projekta, ki poteka že od leta 2006. Gre za projekt Zemljo so nam posodili otroci, katerega častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki bo tudi letos počastil mlade s svojim obiskom.

Gre za projekt katerega cilj je mlade motivirati k raziskovanju svojega lokalnega okolja in v njem poiskati deležnike, ki so največ pripomogli k ohranjanju narave in varovanju okolja. Nominiranci so lahko posamezniki, ustanove, podjetja, zmagovalce pa komisija išče v kategorijah: zrak, voda, zemlja, osveščanje, najbolj aktivna šola, najboljša nominacija in absolutni zmagovalec.

Kite v parku SeaWorld obvladujejo s pomočjo psihoaktivnih zdravil, razkrivajo dokumenti.

Orke, ene glavnih atrakcij v SeaWorldu, naj bi nadzorovali tako, da jim dajejo benzodiazepin. Sodna bitka med zabaviščnim parkom SeaWorld in njihovim rivalom Marineland je razkrila uporabo zdravil, s katerimi nadzorujejo agresivno vedenje živali. Omamljanje živali je na sodišču potrdil nekdanji podpredsednik SeaWorlda Lanny Cornell.

Greenpeace v novem poročilu ocenjuje energetsko izbiro 19-ih internetnih podjetij

Podjetja Apple, Facebook in Google so zavzela vodilna mesta v vse večji skupini tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo za delovanje interneta na 100 % obnovljive vire energije (OVE). Medtem pa Amazon Web Services, gostitelj številnih priljubljenih internetnih storitev, ostaja v ozadju in svojo infrastrukturo še vedno napaja z energijo, ki onesnažuje okolje in prispeva k podnebnemu segrevanju.

Poročilo “Klikamo zeleno: Kako podjetja ustvarjajo zeleni internet,” [1] osvetljuje izjemno moč, ki jo imajo tehnološka podjetja bodisi pri spodbujanju revolucije OVE, bodisi pri priklenitvi novega digitalnega gospodarstva na stare, onesnažujoče vire energije. Tveganje je visoko: če bi bil internet država, bi bil namreč po električnih potrebah kar šesta največja država na svetu. Internetna industrija pa predvideva, da se bo količina internetnih podatkov med letoma 2012 in 2017 potrojila.

Medtem ko nas zunaj razveseljuje že čisto prava pomlad, podnebni znanstveniki razkrivajo nove zaskrbljujoče podatke o stanju našega podnebja. Izšel je namreč drugi del poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki z vso resnostjo opozarja, da smo na spopadanje z neizogibnimi posledicami podnebnih sprememb izredno nepripravljeni.

Nedavne spremembe podnebja so namreč že povzročile posledice na naravnem in človeškem sistemu, na vseh kontinentih in v vseh oceanih. Tako se temperatura zraka in oceanov veča, ledeniki se talijo, dviga se morska gladina. Po svetu se spreminjajo deževni vzorci, številne rastlinske in živalske vrste se selijo ter spreminjajo v svojem številu in obnašanju. V Evropi se spremembe kažejo predvsem kot intenzivnejši vročinski valovi ter kot obsežnejša in pogostejša poplavna in sušna obdobja.

Nevarne varčne žarnice

Kaj je treba storiti, ko se razbije kompaktna fluorescenčna (varčevalna z energijo) žarnice. Kar ni navedeno na embalaži!

· Odpreti okno in zapustiti sobo. Prezračevati sobo 15 minut.

· Zberite ostanke steklenih žarnic s pomočjo trdega, kompaktnega papirja ali lepenke (ne z golimi rokami, ker živo srebro z lahkoto prodre skozi kožo)

Evropski okoljski biro (EEP), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus, predstavljamo interaktiven spletni zemljevid okoljskih konfliktov. Zemljevid, kjer je zabeleženih že skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov iz celotnega sveta, nekaj tudi iz Slovenije, omogoča iskanje in filtriranje po skoraj 100 področjih, kot tudi brskanje glede na surovino, podjetje ali vrsto konflikta.

Vse hujše pomanjkanje virov ter agresivnejši načini izkoriščanja le-teh ogrožajo lokalne skupnosti po svetu. V povprečju je vsak teden ubit en aktivist, ki se bojuje za okoljsko pravičnost in zaščito človekovih pravic. Obenem pa je ravno prekomerna potrošnja v razvitem svetu povod za to agresivno širitev območij izkoriščanja in pridobivanja surovin.

Vodilni svetovni podnebni znanstveniki so vlade opozorili, da smo na spopadanje s povečano nevarnostjo, ki jo predstavljajo neizogibne posledice podnebnih sprememb, izredno nepripravljeni. Drugi del Petega poročila o oceni stanja Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki je bil danes objavljen v Yokahomi, svari, da podnebne spremembe že negativno vplivajo na vse kontinente in oceane.

Številni deli sveta že občutijo več suš, poplav in motenj pri preskrbi z vodo in hrano. Ob slabšanju podnebnih sprememb se pričakuje upočasnitev gospodarske rasti, poslabšanje prehranske varnosti in povečanje neenakosti.

24 brezplačnih seminarjev za neprecenljiv doprinos k razširjanju zelenih delovnih mest
Umanotera pričenja 3. aprila v Murski Soboti s prvim od 24 brezplačnih seminarjev o zelenih delovnih mestih, ki bodo do septembra potekali po vsej državi, prilagojeni pa so značilnostim posamezne regije. Na njih bodo udeleženci s skupinskim delom spoznavali možnosti za razvoj zelenih delovnih mest v regiji in konkretne nadaljnje ukrepe za razvoj podpornega okolja za zelena delovna mesta.

Seminarji so del projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Spoštovana predsednica Vlade, mag. Alenka Bratušek, Januarja letos je Evropska komisija izdala paket predlogov podnebno-energetske politike EU, ki je premalo ambiciozen in zelo pomanjkljivo naslavlja podnebne spremembe. Države članice morajo sedaj pokazati odločnost ter oblikovati svoja stališča tako, da bodo nadgradila nezadostne cilje Komisije.

Slovenija, ki jo bodo podnebne spremembe prizadele bolj, kot nekatere druge članice EU, mora biti pri svojem stališču ambiciozna in zaščititi podnebje s spodbujanjem čiste energije. Podnebne spremembe niso težava, ki nas bo doletela čez nekaj desetletij, saj njihove posledice čutimo že danes. V Sloveniji se kažejo kot vse pogostejši ekstremni pojavi.

Na cesti bodite čim previdnejši ter upoštevajte znake, ki opozarjajo na nevarnost divjadi na cesti, opazujte rob cestišča, vzdržujte varnostno razdaljo s spredaj vozečimi vozili in uporabljajte dolge luči.

Pomlad se prebuja in na plano pridejo tudi številne živali, ki sicer prezimujejo – denimo ježi in žabe. Kot so zapisali avtorji spletnega portala Pes moj prijatelj, se ježi po zimskem spancu shujšani podajo na pot iskanja hrane, vendar pa so na svoji poti zelo počasni, in zato pri prečkanju prometnih cest velikokrat postanejo žrtve hitrih avtomobilov. "Ježi pred nevarnostjo namreč ne pobegnejo, ampak se zvijejo v klobčič, zato jih vsako leto pod kolesi pogine na tisoče," so dodali.

AAG je posredovala na ARSO zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v zadevi Ekorel d.o.o., Kranj

Alpe Adria Green (AAG) – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave s statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja se je skladno z določili iz prvega in četrtega odstavka 153. člena ZVO-1 prijavila dne, 20.3.2014 v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega in sicer naprave za obdelavo nevarnih odpadkov, stranki – upravljavcu Ekorel d.o.o., Laze 18 a, 4000 Kranj.

14 dobrih praks navdihuje, kako izkoristiti naš potencial
V Sloveniji imamo lahko do leta 2020 250 tisoč zelenih delovnih mest, na področju socialnega podjetništva pa še dodatnih 80 tisoč. Tako potencial razvoja novih zelenih delovnih mest, pa tudi ozelenjevanja obstoječih, ocenjujejo avtorji nove Analize stanja, potencialov in dobrih praks na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji.

Analiza je del projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, projekt pa je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.