|  Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je včeraj potrdil Strategijo ravnanja z odpadki, oziroma Zero Waste načrt, za obdobje 2014–2035. Vizija MOL je postati občina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno, kjer nastajajo zelena delovna mesta ter kjer dragoceni viri ne končajo na odlagališču in hrana ne med odpadki. Sprejem načrta je eden od korakov v postopku vstopanja občine v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do Zero Waste.
V Evropi je že 20 nacionalnih Zero Waste organizacij ter več kot 300 lokalnih skupnosti združenih v mrežo Zero Waste Europe. Konec januarja letos so Ekologi brez meja preko programa Zero Waste Slovenija postali nacionalna organizacija za Slovenijo, ki bo preverila načrt MOL in nato predlagala sprejem občine v evropsko mrežo Zero Waste. Predvidoma jeseni bi Ljubljana že lahko postala nova članica mreže in s tem tudi prva evropska Zero Waste prestolnica.
Lokalne skupnosti, ki vstopajo v mrežo, se strinjajo z Zero Waste definicijo, ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva, in ne vključuje odlaganja ali termične obdelave odpadkov v nobeni obliki. V praksi to pomeni, da bo MOL maksimalno okrepila prve tri prioritete na področju ravnanja z odpadki (preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje) ter jih praviloma ne bo usmerjala na odlagališča in v sežigalnice oziroma bo tja usmerjeno količino odpadkov zmanjšala na najnižjo možno raven.
V MOL nastane manj kot 300 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, trenutno jih ločeno zberejo preko 55 odstotkov, delež pa vztrajno narašča.
Konkretni cilji MOL v sklopu Zero Waste načrta do leta 2025:
- zmanjšati letno količino preostanka odpadkov na prebivalca na 60 kg,
- znižati količino odloženih odpadkov na manj kot 30 kg na prebivalca,
- preseči 75 odstotkov ločeno zbiranih odpadkov.
Odločitev MOL, da postane Zero Waste občina ne pomeni, da obstoječi sistem ravnanja z odpadki ali predvidena infrastruktura postanejo nepotrebni. Sistem in infrastrukturo namreč nadgradi tako, da maksimalne količine odpadkov preusmeri v ponovno uporabo ter snovno izrabo (recikliranje in kompostiranje).
Izkušnje Zero Waste lokalnih skupnosti po Evropi kažejo, da ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov, visoki deleži ločeno zbranih frakcij in maksimalna snovna izraba komunalnih odpadkov pomenijo tudi nižje stroške ravnanja z njimi. Razveseljivo je, da MOL med drugim načrtuje pripravo tarifnega sistema po principu “plačaj toliko, kolikor odvržeš”, ki bi bil za uporabnike najbolj pravičen.
DODATNE INFORMACIJE:
|
NE ZAMUDITE
