Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Krozno-Gospodarstvo-Evropa-Koncept




Evropa snuje pot v krožno gospodarstvo, kaj pa mi?

sobota, 2. avgust 2014 @ 15:41 CEST

Uporabnik: Sonce

Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji.

Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe.

Učinkovita raba virov in krožno gospodarstvo sta preko strateških dokumentov kot sta Načrt za Evropo, gospodarno z viri in Sedmi okoljski akcijski program EU, postala razvojna cilja Evrope do leta 2030 in naprej. V začetku julija letos je Evropska komisija objavila paket Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov. V njempredlaga oblikovanje skupnih in usklajenih okvirov za podporo krožnemu gospodarstvu. Ti vključujejo zakonodajo, tržno usmerjene instrumente, izmenjavo informacij in podporo prostovoljnim pristopom ter zajemajo ključna področja raziskav in razvoja, oblikovanja, sprostitev investicij in financiranja, podporo podjetjem in potrošnikom ter modernizacijo politik in ciljev na področju ravnanja z odpadki.

Cilj Evropske komisije je, da do leta 2030 produktivnost virov povečamo za 30 %. To bi spodbudilo rast BDP za skoraj 1 % in nastalo bi preko 2 milijona delovnih mest. Zanesljivost oskrbe evropskega gospodarstva z naravnimi viri bi se povečala, ob enem pa bi znižali vplive na okolje in emisije toplogrednih plinov. Preprečevanje nastajanja odpadkov, okolju prijazno oblikovanje, ponovna uporaba in podobni ukrepi lahko evropskim podjetjem letno prinesejo 600 mio evrov neto prihrankov. Poleg paketa o krožnem gospodarstvu skupaj z revizijo ciljev in politik na področju odpadkov, je komisija oblikovala še pakete o trajnostnih stavbah, zelenem zaposlovanju in zelenem načrtu za mala in srednja podjetja.

Spreminjanje odpadkov v vir je za krožno gospodarstvo ključnega pomena, a odpadki vendarle predstavljajo le del tega kroga. Za krožno gospodarstvo je potrebno več: preko predelave, ponovne uporabe in recikliranja morajo odpadki ene industrije postati vhodni material za drugo. Komisija ocenjuje, da se ravnanje z odpadki v Evropi izboljšuje, a gospodarstvo v različnih odpadkovnih tokovih še vedno izgublja velik del potencialnih sekundarnih surovin. Leta 2010 sta v EU nastali 2,5 milijardi ton odpadkov, od katerih smo jih reciklirali 36 %, ostale pa odložili ali sežgali, čeprav bi med 4 in 500 milijonov ton teh odpadkov lahko reciklirali ali ponovno uporabili. Brez jasne srednjeročne in dolgoročne perspektive na nivoju Evrope, bi se sistemi predelave ostankov odpadkov lahko usmerili v investicije v velike in rigidne objekte, ki dolgoročno omejujejo možnosti za bolj učinkovito ravnanje z viri.

Komisija v paketu tako predlaga višje cilje, pa tudi natančneje določene ključne instrumente nadzora na področju odpadkov. Do leta 2030 bomo tako morali doseči 70 % recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov, do leta 2025 za 30 % zmajšati nastale količine odpadne hrane in do leta 2020 za 30 % zmanjšati odpadke v morjih. Do leta 2030 bomo povečali recikliranje in ponovno uporabo embalaže na 80 %, ter posamezne materiale do naslednjih ciljev: 90 % papirja in kartona do leta 2025 ter do leta 2030 še 60 % plastike, 80 % lesa, 90 % kovin in aluminija ter 90 % stekla.

Do leta 2025 bomo v Evropi prepovedali odlaganje odpadkov, ki jih je možno reciklirati. Med drugimi urepi komisija navaja še boljšo sledljivost nevarnim odpadkom, definicijo minimalnih zahtev razširjene odgovornosti proizvajalca, poenostavljeno poročanje, uporabo ekonomskih instrumentov ter poenostavitev zakonodaje.

Komisija namerava jasneje določiti metode poročanja o doseženih deležih recikliranja, saj nekatere države članice ločeno zbrane količine poročajo kot reciklirane, čeprav med tema dvema korakoma nastajajo precejšnje izgube materialov. Energetska predelava in predelava v biogoriva bosta omejeni na odpadke, ki jih ni možno ponovno uporabiti ali reciklirati, kar je povezano tudi z učinkovitejšo uporabo obstoječih kapacitet v EU. Evropski skladi bodo podpirali integrirane načine ravnanja z odpadki, vključno z infrastrukturo za ločeno zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje.

Usmeritve EU v učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo že odzvanjajo tudi po državah članicah. Danska je konec lanskega leta sprejela novo strategijo ravnanja z odpadki, ki znižuje energetsko predelavo in zvišuje deleže recikliranja. Francoska ministrica za okolje je v enem nedavnih intervjujev poudarila, da mora Francija prenehati sežigati odpadke in se usmeriti v recikliranje in krožno gospodarstvo. Leta 2013 je država oblikovala strategijo z ustreznimi cilji in ukrepi, francoski Inštitut za krožno gospodarstvo pa povezuje različne deležnike in podpira izmenjavo dobrih praks, osveščanja ter raziskav in razvoja. V Nemčiji so leta 2012 sprejeli zakonodajo, ki podpira krožno gospodarstvo in takšno ravnanje z odpadki, ki omogoča zapiranje snovnih krogov. Zakonodaja je del širšega nemškega programa učinkovite rabe virov. V Veliki Britaniji je nastala pobuda o krožnem gospodarstvu WRAP v kateri ocenjujejo, da bi krožno gospodarstvo prispevalo k nastanku 50.000 novih delovnih mest ter 12 milijardam evrov investicij.

Pa v Sloveniji? Strategije o učinkoviti rabi virov še nimamo, strategije o krožnem gospodarstvu tudi ne. Strategije ravnanja z odpadki tudi ne, prav tako kot ne Operativnega programa preprečevanja nastajanja odpadkov. Čeprav strateški dokumenti EU dalj časa nakazujejo, da se ravnanje z odpadki usmerja v večje deleže ponovne uporabe in recikliranja ter ukrepe preprečevanja nastajanja, operativni dokumenti ter zakonodaja na nacionalnem nivoju v veliki meri ostajajo osredotočeni zgolj na spodnje nivoje hierarhije ravnanja z njimi.

In kar je najpomembneje: v ničemer ne nakazujejo povezave z drugimi resorji kot sta na primer gospodarstvo ter razvoj in raziskave. Imamo relativno dobro zastavljen okvir sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki pa že nekaj let glasno kliče po uglaševanju odgovornosti med posameznimi deležniki, poenostavitvi in večji preglednosti. Nekaj let se stopnjujejo problemi v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, pojavljajo se tudi v ostalih odpadkovnih tokovih, ki temeljujo na razširjeni odgovornosti proizvajalca, a pristojno ministrstvo nikakor ne uspe preseči interesov posamičnih akterjev.

Inštitucije Evropske unije preko dokumentov, kot je lani sprejeti Sedmi okoljski akcijski program ali nedavni paket o krožnem gospodarstvu, jasno pošilja signale o tem, da sta unčinkovita raba naravnih virov in krožno gospodarstvo dolgoročna razvojna cilja skupnosti. Slovenija je del te skupnosti, pri nastajnju takšnih dokumentov aktivno sodelujemo in naša odločitev je, ali bomo v njih prepoznali priložnost razvoja države in našega gospodarstva, ali pa bomo ostali nekje na robu dogajanja.

Pri nas lahko najdemo kar nekaj primerov dobre prakse tako v podjetjih, med raziskovalci in invatorji, kot v občinah, socialnem podjetništvu in nevladnih organizacijah. A za resnični preboj je potrebno dosti več. Potrebujemo usklajeno podporo tovrstnim pobudam v smislu zakonodaje ter celovitih finančnih in ekonomskih instrumentov, predvsem pa jasno definirano in stabilno smer, v katero želimo pluti naslednja desetletja. Za to pa je potrebno vzpostaviti sodelovanje in mehanizme za doseganje dogovora med različnimi deležniki in med različnimi vladnimi resorji ter proces nastajanja razvojnih dokumentov zares odpreti za sodelovanje vseh zainteresiranih javnosti preko temeljitega javnega posvetovanja. To bi nam po več kot dvajsetletju samostojne države vendarle počasi moralo uspeti.

Vir: http://ebm.si/o/sl/

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Krozno-Gospodarstvo-Evropa-Koncept







Domov
Powered By GeekLog