Brazilska policija je razbila kriminalno združbo oziroma največjo uničevalko amazonskega deževnega gozda. S sekanjem dreves in nezakonito prodajo je zaslužila 220 milijonov dolarjev. Policijska operacija je potekala v štirih zveznih državah, aretacije pa so bile izvedene v državi Para na severu Brazilije, poroča britanska medijska mreža BBC. Skupina 14 aretiranih je obtožena vdorov na javne površine, sekanja in požiganja dreves ter njihove nezakonite prodaje. Policija je izdala tudi 22 nalogov.

Kazen do 30 let zapora
Zaradi vdora na javne površine, kraje, okoljskega kriminala, pranja denarja in drugega jim grozi do največ 50 let zapora, čeprav po zakonu lahko v Braziliji v zaporu prestajajo kazen do največ 30 let. Gre za prve podatke o akciji, ki še niso podrobni, razlog pa je deloma tudi v tem, da je potekala v enem najbolj odročnih delov Amazonije.

Predstavniki zelene industrije in okoljevarstveniki skupaj pozivajo mandatarja Mira Cerarja k ustavitvi napadov na obnovljive vire energije.

Agencija za energijo na svoji spletni strani sporoča, da letos ne bo razpisa za sofinanciranje obnovljivih virov energije (OVE). Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP) je agencijo obvestilo, da ne bo zagotovilo sredstev za izvedbo javnega poziva k prijavi projektov za proizvodne naprave na obnovljive vire energije. Vlada v odhodu s to potezo praktično ukinja sofinanciranje obnovljivih virov energije.

To je hud udarec za OVE. Slovenija bo tako ena izmed redkih držav EU, ki ne bo podpirala razvoja čiste, trajnostne in obnovljive energije, ki bi med drugim omogočal zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile z visoko dodano vrednostjo. Čudi nas tudi dejstvo, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor novice oz. obvestila o napovedani spremembi sploh ni objavilo na svoji spletni strani, kar se nam zdi skrajno problematično.

V oceanih po svetu je za več tisoč ton plastičnih odpadkov. Največ odpadkov je v Tihem oceanu. Ogrožajo življenja morskih bitij in zastrupljajo ekosistem. Po nekaterih podatkih naj bi plastični mikrodelci segali vse do globine 25m. Na površini pa jih je na določenih področjih več kot planktona.

Dobrodošla so vsa prizadevanja v smeri odstranjevanja teh odpadkov. Zanimiva rešitev so posebne mirujoče platforme, ki izkoriščajo gibanje morskih tokov za filtriranje plastičnih delcev iz vode. Rešitev je še v fazi testiranja vendar so trenutni rezultati obetavni. Inovatorji pričakujejo, da bi že v 5 letih lahko prestregli 725 ton plastičnih odpadkov.

TISA je kratica za »Trade in Services Agreement«, je kratica za pogajanja, ki v najstrožji tajnosti potekajo v Ženevi.

To besedilo ne bo namenjeno drevesu z imenom tisa, vendar začnimo z njim. V svetu naših prednikov je bila tisa pogrebno drevo, njen les pa osnova za izdelavo lokov in kopij, zato ima vojaško simboliko. Tudi apokaliptično kolo druida Moga je bilo iz tisovine. Simbolika tise je tudi v strupenosti njenih sadežev, s katerimi so naredili samomor v vojni poraženi galski kralji. Sedaj se ime TISA pojavlja s podobno simboliko, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države blaginje in pogreb javnih storitev, je najhujši strup demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti.

TISA je kratica za »Trade in Services Agreement«, je kratica za pogajanja, ki v najstrožji tajnosti potekajo v Ženevi. Vodilne so EU (27 držav) in ZDA ter nekaj »voljnih«, skupaj 50 držav, ki pokrivajo skoraj 70 odstotkov globalnega obsega javnih storitev. Zanimivo, da med njimi ni držav BRICS: Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike. In kakšen je cilj tajnega sporazuma TISA?

ALPE ADRIA GREEN PRIJAVILA INŠPEKCIJI VZDRŽEVALNA DELA NA DV 35 kV JESENICE – KRANJSKA GORA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU

Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave - ALPE ADRIA GREEN, ki deluje v javnem interesu, je na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje podala prijavo zaradi morebitnih nepravilnosti, ki se nanašajo na vzdrževalna dela na daljnovodu 35 kV Jesenice – Kranjska Gora, ki potekajo  na območju  Triglavskega narodnega parka.

Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji.  Da bi obvarovali to območje pred nadalnijmi negativnimi vplivi oz. dejavnostmi ter ohranili park kot delček neokrnjene narave smo ga  tudi zakonsko zaščitili. V TNP velja poseben naravovarstveni režim, ki je skladen z usmeritvami IUCN, evropskimi direktivami in zakonskimi podlagami.

Predstavljamo vam hišo, ki je sicer namenjena bivanju - in to ekološkemu -, a je hkrati prava umetnina. Ta nenavadna hiša-skulptura se nahaja v gozdičku pri Portlandu v Oregonu, ZDA. Narejena je bila za ljubitelje glasbe, ki so želeli postati del naravnega okolja, se mu pravzaprav približati do skrajnih meja in postati eno z njim. 

Če hišo gledate od zunaj, si je nekako kar težko predstavljati, kako so prostori razporejeni v notranjosti. Zato se je treba sprehoditi iz prostora v prostor, da dojamete kompleksnost in povezanost notranjosti z zunanjostjo. 

Junija letos so poslanci francoskega parlamenta izglasovali vladni predlog, po katerem bi bila od 1. januarja 2016 dalje prepovedana uporaba plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Vlada je med razlogi za svojo odločitev poudarila, da se je v letih 2002 - 2011 število dobavljenih plastičnih vrečk trgovskim centrom iz 10,5 milijard znižalo na 700 milijonov. Še vedno pa francoske trgovine skupno razdelijo več kot 5 milijard plastičnih vrečk za enkratno uporabo in 12 milijard vrečk za sadje in zelenjavo, zato po besedah vlade obstaja še veliko prostora za dodatno zmanjšanje.

Francoska vlada navaja alternative, ki so na voljo kupcem: vrečke za ponovno uporabo iz različnih materialov, biorazgradljive vrečke za enkratno uporabo, ter uporaba košar ali vozičkov. Ministrica za okolje Segolene Royal je pozdravila predlog, ki ga po njenih besedah zaradi onesnaževanja okolja že dolgo pričakujejo nevladne organizacije. Nad predlogom so manj navdušena združenja trgovcev, saj bo ukrep povzročil dvig njihovih stroškov. Trdijo, da so vrečke za sadje in zelenjavo nujno potrebne zaradi higienskih razlogov. Zato parlament pozivajo, naj ob naslednjem glasovanju ukrep prekliče.

Dodeljevanje subvencij iz podnebnega sklada v nasprotju z njegovimi cilji in nameni, zato nevladne organizacije pričakujejo revizijo porabe sredstev

Vlada je iz Sklada za podnebne spremembe lani med drugim z javnim razpisom namenila 4 milijone evrov nepovratne pomoči avtoprevoznikom za nakup okolju prijaznejših težkih tovornih vozil in avtobusov. Ker menijo, da državna pomoč v tem primeru ni dosegla namena in ciljev sklada, so štiri nevladne organizacije na Računsko sodišče vložile pobudo za revizijo porabe sredstev sklada v letu 2013.

V soboto bo več tisoč ljudi sklenilo človeško verigo proti kurjenju premoga
Nemško-poljska meja bo to soboto, 23. 8. 2014, priča ogromnim mednarodnim demonstracijam proti načrtovanemu kopanju premoga v lužiški regiji; morda največji regiji, kjer se koplje lignit v Evropi[1]. Greenpeace skupaj s partnerskimi organizacijami in lokalnimi združenji organizira sklenitev osemkilometrske človeške verige proti premogu.

Več kot 6000 ljudi iz te obmejne regije bi lahko izgubilo svoje domove in vire preživetja zaradi novih dnevnih kopov, ki jih načrtujejo energetska podjetja, kot so švedsko podjetje Vattenfall in poljska skupina na področju energetike PGE. Ta podjetja želijo izkopati milijarde ton lignita, ki leži pod vasmi na tem območju.

Nevladne organizacije opozorile na napako Ministrstva za infrastrukturo in prostor pri posredovanju dokumenta o razvoja prometa, zato pričakujejo javno razpravo

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je julija letos objavilo dokument Izhodišča za pripravo predloga Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Gradivo so v vladno obravnavo posredovali brez predhodne javne razprave o izhodiščih, zato so nevladne organizacije s področja trajnostnega razvoja in urejanja prostora, združene v mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor, včeraj na ministrstvo naslovile zahtevo za javno obravnavo.

V rubriki, namenjeni ekologiji in ozaveščanju, smo prejšnji teden brali primerjavo med rastlinami in nami, ljudmi, ki bi se tudi od teh življenjskih oblik lahko česa naučili. Sanja Lončar nas je spomnila na Kelte, ki so naravi izkazovali hvaležnost za vse darove. Tudi iz drugih zapisov vemo o staroselcih po svetu, ki se še niso predali pohlepu in uničevanju narave.

Tudi naši predniki so znali ceniti naravo, živeti z njo v sožitju, tudi z živalmi, zato so jim ob spravilu pridelkov puščali desetino, da poljske in gozdne živali niso kar čez noč ostale brez hrane in zatočišča. Živali so si oskrbele zimsko zalogo tudi s porejenim telesom.

ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU DRŽAVE, MINISTRU ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, MINISTRU ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR IN VARUHINJI ČLOVEKOVIH PRAVIC

Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu obvešča naslovnike odprtega pisma o nedovoljenih aktivnostih v peskokopu Črna, ki ogrožajo življenje in zdravje prebivalcev doline Črna pri Kamniku, ker 72-člen Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja:

- peskokop obratuje brez potrebnih dovoljenj povezanih z zakonom, ki ureja rudarstvo

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Za nami je naporen predvolilni julij. Glavna »inovacija« naših strank naj bi bilo sodelovanje. To bi bilo v političnem prostoru v resnici nekaj novega. Škoda je le, da rastline niso mogle kandidirati, kajti njihov »program«se mi zdi v primerjavi z vsem, kar nam ponuja naša politična elita, naravnost superioren.

V zgodovini, tako davni, da jo šolska zgodovina le oplazi, je bila povezava med politiko in naravo samoumevna. Naši predniki Kelti, ki jim je ustanov, cerkva in državnih meja uspevalo ohranjati enotno kulturo, jezik in zakonodajo, in to na ozemlju, ki obsega vsaj polovico sedanjih evropskih meja, so odličen zgled, kako je mogočes spoštovanjem naravnih zakonov delovati in uspešno reševati težave. Seveda, če bi si to v resnici želeli.

Dan ekološkega dolga letos 18. avgusta - Slovenske emisije CO2 kljub boljši produktivnosti za petkrat presegajo nosilno sposobnost planeta

Od ponedeljka, 18. avgusta 2014, dalje živimo na našem planetu za letos “na kredit”: obeležujemo t.i. dan ekološkega dolga. Gre za oceno dneva v posameznem letu, ko ekosisteme in vire črpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta, kar vodi v njeno zmanjševanje in neravnovesje.

"Izračun ekološkega odtisa pokaže, da je svetovna poraba obnovljivih naravnih virov in ekosistemskih storitev v letu 2013 presegla 1,5 zmogljivosti našega planeta. To je najbolj izrazito pri izpustih toplogrednih plinov, kjer se v obliki podnebnih sprememb že jasno kažejo tudi posledice," je ob tem povedala Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Evropski okoljski biro (EEB), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus, predstavljajo interaktiven spletni zemljevid okoljskih konfliktov. Zemljevid, kjer je zabeleženih že skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov iz celotnega sveta, omogoča dober pregled in bazo okoljskih konfliktov. Zemljevid predstavlja tudi številne Slovenske okoljske konflikte.

Prekomerna potrošnja v razvitem svetu je povod za agresivno širitev območij izkoriščanja in pridobivanja surovin. Vse hujše pomanjkanje naravnih virov ter agresivnejši načini izkoriščanja le-teh ogrožajo lokalne skupnosti po svetu. V povprečju je vsak teden ubit en aktivist, ki se bojuje za okoljsko pravičnost in zaščito človekovih pravic.

Inštitut za trajnostni razvoj poziva vlado in pristojno ministrstvo, naj pojasni ozadje umika, ter opozarja, da je umik velika napaka za kmete, ki se bodo vključevali v nove ukrepe KOPOP

Inštitut za trajnostni razvoj je danes predsednico vlade ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pozval, naj pojasni, kako in zakaj je prišlo do umika zahteve o prepovedi rabe GSO iz KOPOP v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. Hkrati jih zanima, kako nameravajo možno škodo preprečiti oziroma popraviti.

Zagotovo se vsi zavedamo, da kurjenje premoga škodi našemu zdravju in uničuje okolje, v katerem živimo. Že leta in desetletja se ljudje po vsem svetu borijo proti kurjenju premoga, letos pa imamo edinstveno priložnost, da stopimo skupaj in pokažemo, da hočemo premik k čistim energijam. 

V soboto, 23. avgusta, bomo skupaj oblikovali  8 km dolgo človeško verigo v protest proti načrtovanim novim odprtim kopom premoga. Veriga bo povezala dve vasi na poljsko-nemški meji: Grabice in Kerkwitz. Onesnaževanje zraka ne pozna meja, zato morajo biti naša prizadevanja mednarodna.

Županom prejemnikom pobude za ustanovitev energetsko neodvisne skupnosti

Na povabilo Deželne vlade v Celovcu smo si ogledali njihov pristop k projektu Energetske neodvisnosti Koroške dežele. Končni cilj ustanovitve našega Združenja ( ZENS) je pretvorba naše države v energetsko neodvisno in s tem v bogatejšo državo z bogatejšimi državljani (zdravje in kakovost življenja). Izhodišče za takšen prehod je vedno večja možna raba trajnih in obnovljivih energetskih virov, s katerimi razpolagamo na svojem območju.

Po statističnih podatkih za leto 2013 smo v zadnjem koledarskem letu uvozili ali kupili na tujem tržišču fosilnih energentov za 2,6 milijardi EUR, kar predstavlja 7,5% BDP in s tem 2,5 krat večji izdatek na prebivalca kakor v ostalih članicah EU.

Mednarodna skupina amaterskih kajakašev, raftarjev in okoljevarstvenih zanesenjakov se je januarja 2014 pod vodstvom Rockya Contosa, ustanovitelja organizacije Sierrarios, odpravila na prvenstveni spust, okoljevarstveno ekspedicijo po zgornjem toku reke Maranon v Peruju, ki skupaj z reko Ucayali, kjer je svoje plavanje začel Martin Strel, tvori Amazonko. A tej čudoviti naravni znamenitosti, ki jo primerjajo z Grand Canyon reke Kolorado, grozi popolno uničenje.

To je bil prvi spust v zimskem času, ko ima reka maksimalen pretok. Cilj ekspedicije je bil preveslati cel zgornji tok reke, od sotočja z Rio Pucha naprej, do Imacite oz. še globje v tropski gozd, kar nam na žalost ni uspelo. V zimskem času, ko nivo reke na nekaterih delih naraste tudi za 10 m in več, postanejo nekatere brzice popolnoma nevozne, zato smo se izognili 50 kilometrom rečnih brzic na delu Wasson's Landslide & Llamara.

Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji.

Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe.

Komentar delovnega osnutka koalicijske pogodbe, dostopnega javnosti dne 29. 7. 2014

Kljub temu, da večina Slovenk in Slovencev želi nova vlaganja v obnovljive vire energije, kaže, da snovalci nove vladne koalicije ljudi ne slišijo. Obnovljivi viri so potisnjeni na obrobje, nova vlada pa naj bi investicije v obnovljive vire omejila, namesto da bi jih izdatneje spodbudila. Greenpeace poziva članice morebitne koalicije k upoštevanju volje ljudi, zato od političnih strank, ki se pogajajo za vstop v koalicijo, pričakuje, da bodo odločneje podprle razvoj obnovljivih virov energije v Sloveniji.

Najnovejše raziskave kažejo, da 90 % Slovencev verjame, da bi morala vlaga spodbujati obnovljive vire in energetsko učinkovitost za izhod iz krize in ustvarjanje delovnih mest [1]. Tovrstne investicije podpira tudi predsednik republike Borut Pahor [2], prav tako pa tudi tudi precejšen del gospodarstva in politike [3].

V zadnjih 30 letih smo izgubili tri četrtine plavajočih ledenih kap na vrhu sveta. Arktične vode moramo obvarovati pred črpanjem nafte ter okolju škodljivim ribolovom. Greenpeace Slovenija je pobudnik akcije Rešimo Arktiko. Glavni namen je ustvariti globalno zatočišče okoli severnega tečaja.

To bo mogoče le v primeru, da Združeni narodi sprejmejo dogovor za zaščito Arktike pred črpanjem nafte, industrijskim ribolovom in morebitnimi konflikti v regiji. Greenpeace Slovenija v ta namen informira javnost in želi pridobiti čimvečje število podpornikov. Tudi vi lahko podprete peticijo na spletni strani Greenpeace Slovenija. Vsak glas šteje.

Družba BTC je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije v mesecu aprilu pričela z družbeno odgovornim projektom »Pomagajmo čebelici v mestu«. Projekt je nastal v sklopu širše pobude »Ohranimo čebele« in »Misija: Zeleno«, s katero si družba BTC prizadeva vzpostaviti zdravju in naravi prijazno okolje.

Z namenom ohranjanja avtohtone pasme kranjske sivke, ki se zaradi spremenljivega vremena in ostalih zdravstvenih težav sooča z vse večjimi težavami, so na travniku za Atlantisom postavili urbani čebelnjak s štirimi čebeljimi družinami. Te so že pridelale svoj prvi med. S projektom v BTC-ju želijo pomembno vlogo čebel v človekovem življenju predstaviti tudi mladim in jih navdušiti za urbano čebelarjenje.