Pomembni koraki prvih slovenskih občin na poti do družbe brez odpadkov
četrtek, 11. september 2014 @ 22:30 CEST
Uporabnik: Sonce
Več kot 100 ljudi se je udeležilo dogodka v Državnem svetu, s katerim so Ekologi brez meja, Državni svet Republike Slovenije in Zero Waste Europe obeležili dva pomembna koraka: pridružitev prve evropske prestolnice in prvih slovenskih občin evropski mreži skupnosti na poti do Zero Waste.
Zero Waste Europe združuje nacionalne organizacije, ki skrbijo za promocijo koncepta brez odpadkov ter za organizacijo mreže lokalnih skupnosti na nacionalnem nivoju. Občine, ki se želijo pridružiti mreži, morajo sprejeti Zero Waste načrt, v katerem definirajo konkretne dolgoročne cilje ter ukrepe preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in snovne predelave odpadkov, ki pa ne vključuje sežiganja v nobeni obliki.
»Sistem ravnanja z odpadki ni tehnologija, pač pa dobra organizacija, izobraževanje in informiranje celotne skupnosti. Prav skupnost lahko reši 70 – 80 odstotkov težav z odpadki. Ostalih 20 odstotkov pa je potrebno vrniti v roke proizvajalcem zato, da izboljšajo oblikovanje svojih izdelkov,« je poudaril Rossano Ercolini, predsednik Zero Waste Europe.
»V Zero Waste Europe poudarjamo, da je pot enako pomembna kot doseženi cilji. Družbo brez odpadkov namreč gradimo korak za korakom, saj nas takšna zaveza prisili v nenehno iskanje rešitev kako zmanjšati količine nastalih odpadkov in kako vedno večje deleže mešanih ostankov preusmeriti v recikliranje. Zgolj visoki deleži ločeno zbranih odpadkov namreč še ne pomenijo družbe brez odpadkov,« je povedal Enzo Favoino, predsednik strokovnega odbora Zero Waste Europe.
V Sloveniji imamo občine, ki se lahko postavijo ob bok najboljšim v Evropi. Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica ločeno zberejo preko 76 odstotkov odpadkov, na prebivalca pa letno nastane le 80 kg mešanih ostankov. O dosežkih Vrhnike je Zero Waste Europe izdal primer prakse, preveden v tri jezike. Ljubljana, prva evropska prestolnica, ki se je odločila slediti Zero Waste ciljem, danes ločeno zbere že 60 odstotkov komunalnih odpadkov, a so se odločeni v naslednjih letih osredotočiti še na ukrepe preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.
Gostje iz Zero Waste Europe so predstavili delovanje mreže ter dva primera skupnosti, ki v evropskem merilu dosegata najboljše rezultate. V mestu Capannori, kjer jih ločeno zberejo preko 82 odstotkov, so stroški za gospodinjstva zdaj nižji za 20 odstotkov. V konzorciju Contarina, ki združuje 50 občin pa do leta 2022 nameravajo snovno izrabiti preko 96 odstotkov odpadkov in vsak prebivalec bo ustvaril le še 10 kg mešanih ostankov na leto.
»V Zero Waste Slovenija smo ponosni, da so se danes mreži pridružile prve slovenske občine. Na posvetu smo se na primerih iz prakse lahko prepričali, da uvajanje koncepta pomeni več ločenega zbiranja in recikliranja, pa tudi nižje stroške in priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest,« je povedala Erika Oblak, vodja programa Zero Waste Slovenija pri Društvu Ekologi brez meja.
Dogodka so se udeležili predstavniki občin, ministrstev, komunalnih podjetij, nevladnih organizacij in podjetij. V Zero Waste Slovenija pričakujejo, da bodo v naslednjih mesecih k mreži pristopile še nekatere občine.
Dodatne informacije:
Katja Sreš, Društvo Ekologi brez meja, odnosi z javnostmi, 040 255 433, press@ocistimo.si
Več kot 100 ljudi se je udeležilo dogodka v Državnem svetu, s katerim so Ekologi brez meja, Državni svet Republike Slovenije in Zero Waste Europe obeležili dva pomembna koraka: pridružitev prve evropske prestolnice in prvih slovenskih občin evropski mreži skupnosti na poti do Zero Waste.
