DRUŽENJE Z DELFINI
V petek se je na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, odvijalo predavanje »Ohranimo delfine v Slovenskem morju«, ki ga v okviru vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, izvaja društvo Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Tako se je 40 dijakov prvih in drugih letnikov te šole, ki se izobražujejo za bodoče okoljevarstvene tehnike, spoznali z življenjem delfinov, ki živijo v slovenskem morju - z ranljivo vrsto velike pliskavke, ki pa je verjetno tudi najbolje raziskana vrsta kitov.

Delfini namreč spadajo med kite in naše morje bolj ali manj redno uporablja okoli 70 velikih pliskavk, ki pa so tudi edina stalna vrsta kitov v severnem Jadranu, kjer se prehranjujejo, družijo, počivajo in vzgajajo mladiče.

Začeli smo s kosovnimi odpadki. Nekajkrat na leto so po slovenskih gospodinjstvih zaokrožila obvestila, da bo določenega dne, ob določeni uri odvoz večjih odpadkov, ki jih nismo zmogli in smeli vtakniti v sive zabojnike z zelenim pokrovom. In prinesli smo vse, kar nam ni več služilo – pralni stroj, steklena vrata, knjige, smuči, plastične škatle, lonce. Ali pa smo se pridružili lokalni čistilni akciji in očistili divja odlagališča. Zato, da odpadki niso ležali okoli domov, na travnikih in v gozdovih, smo jih odpeljali v urejene zbirne centre.

Sledilo je pravo odkritje modre, zelene, rumene in rjave barve. Manjši in večji zeleni otoki so postali realnost – v vasi, pred blokom, v vrtcu in šoli, na upravni enoti, v nakupovalnem centru, na zabavi na prostem. In smo se naučili. V rumen zabojnik smo odvrgli embalažo, v zelenega steklo, v modrega papir in v rjavega biološke odpadke. Ločevali smo, da bi se čimveč materialov koristno porabilo.

Pri Greenpeaceu v Sloveniji z obžalovanjem spremljamo novice o novih poplavah in upamo, da je najhujše že za nami.

Ponovne in vse pogostejše poplave nas opominjajo, da Slovenija potrebuje podnebno strategijo. Ta bi morala določiti, kako se bomo prilagajali na spremembe, ki se jim zaradi globalnega segrevanje ne moremo več izogniti. Ozračje se je namreč že segrelo za 0,8 °C in se še segreva, kar vodi v vedno hujše poplave pa tudi suše, vročinske valove in drugih izrednih vremenskih razmer.

Na zaključnem dogodku projekta Spodbujamo zelena delovna mesta izpostavili Zavezništvo znanja za celovito energetsko obnovo javnih stavb, Nizkoogljičnost kot razvojno priložnost regije in Hišo zelišč – Ministrstvo obljubilo, da bo zaključke konference skušalo udejanjiti v svojih politikah

Zavezništvo znanja za celovito energetsko obnovo javnih stavb je prejelo nagrado za najboljšo dobro prakso partnerstev na področju zelenih delovnih mest. Nagrado - zeleni teambuilding na ekološki kmetiji Lešnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu s profesionalnim moderatorjem - so prijavitelji prejeli danes v hotelu Lev v Ljubljani na 2. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, zaključnem dogodku istoimenskega projekta, ki ga je od septembra lani izvajala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Izraz Zero Waste v današnjih dneh srečujemo zelo pogosto. V sebi nosi pozitivni predznak tudi zato, ker za prehod v družbo brez odpadkov lahko veliko naredimo sami. Opolnomoči vsakega med nami, da lahko k tej viziji prispeva toliko, kolikor zmore. Zero Waste ni stvar tehnologije, ampak stvar odločitve - in začne se lahko kar pri nas doma.

Osnovna struktura Zero Waste koncepta je tako imenovani 5R: Refuse (zavrni oz. ne kupuj), Reduce (zmanjšaj), Reuse (ponovno uporabi), Recycle (recikliraj oz. ločeno zbiraj), Rot (kompostiraj). V tem prispevku se bomo posvetili zadnjemu, torej kompostiranju oziroma recikliranju organskih snovi.

Mesec dni po največjem shodu za podnebje v zgodovini je skupina vrhunskih podnebnih znanstvenikov še enkrat potrdila, da so podnebne spremembe resnične, da jih povzroča človek ter da zahtevajo pospešeno ukrepanje.

Peto poročilo o oceni stanja Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je najbolj celovita, avtoritativna in preverjena ocena podnebne znanosti, ki je bila kadarkoli narejena. Potrjuje, da se posledice podnebnih sprememb, kot so dvig gladine morja, zakisovanje oceanov in topljenje ledu dogajajo hitreje kot je bilo predvideno in že vplivajo na vse kontinente in oceane.

Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije vabita vse ljubitelje narave, da se 15. novembra pridružite vseslovenski prostovoljski akciji, s katero bomo obnovili del v žledolomu poškodovanih gozdov.

V letošnji jeseni se bo na več lokacijah po Sloveniji posadilo okoli 26.000 sadik, kar ustreza površini približno 12-ih hektarjev gozda, podobno količino sadik pa tudi prihodnjo pomlad in v naslednjih letih. Sadnja sadik gozdnega drevja je enostavno opravilo, zato se akcije lahko udeležite prostovoljci vseh generacij. Več

V Kopenhagnu se sestaja Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki bo preučil izsledke Zbirnega poročila Petega poročila o oceni stanja (AR5) na področju podnebnih sprememb. Poročilo je namenjeno svetovnim vladam in članicam IPCC ter predstavlja osrednjo študijo o stanju podnebnih sprememb in njegovega pomena za politične odločitve. Na tokratnem plenarnem zasedanju IPCC bodo članice odobrile Povzetek za oblikovalce politik in sprejele Zbirno poročilo, ki bo objavljeno na tiskovni konferenci v nedeljo, 2. novembra, ob 11. uri (CET).

Kaj je skupno poročilo IPCC?
V zadnjem letu so tri delovne skupine IPCC objavile ločena poročila, in sicer o znanstvenih osnovah podnebnih sprememb, njihovih posledicah in možnostih upočasnjevanje njihovega trenda. IPCC želi podati objektiven, izčrpen in uravnotežen znanstven pregled na področju podnebnih sprememb. Pri tem ne proizvaja novih znanstvenih ugotovitev, temveč analizira in ocenjuje znanstveno literaturo na področju podnebnih sprememb, tokrat zlasti delo, ki je bilo objavljeno po zadnjem Poročilu o oceni stanja iz leta 2007.

Zdravstveni in okoljski vplivi izkoriščanja fosilnih goriv, jedrskih odpadkov ali rudarjenja so med bolje znanimi stranskimi učinki naraščajoče porabe energije in surovin v globalnem gospodarstvu. Eden od načinov za soočanje z okoljsko nepravičnostjo je raba ekonomskih orodij za ocenjevanje škode.

Okoljske organizacije so zato v projektu EJOLT s pomočjo akademikov in znanstvenikov uporabile orodja, kot so analiza stroškov in koristi ali multi-kriterijska analiza, da bi raziskale in razkrile netrajnostnost okoljsko spornih projektov.

Na Antarktiki se vsako leto stopi več milijard ton ledu, kar naj bi do konca stoletja dvignilo gladino svetovnih morij za 1,3 metra. Na ledenem kontinentu Antarktika se je v minulem desetletju stopilo toliko ledu, da se je spremenila sila gravitacijskega polja, opozarjajo raziskovalci Svetovne vesoljske agencije (ESA).

Do najnovejših šokantnih podatkov so znanstveniki prišli, ko so preučevali visokoresolucijske meritve gravitacije Esinega satelita GOCE in meritve nižje resolucije, ki jih je v daljšem časovnem obdobju posnel nemško-ameriški satelit Grace. V skladu z rezultati naj bi na zahodu Antarktike, kjer naj bi se stopilo več milijard ton ledu, prišlo do drastičnega padca gravitacijskega polja.

V Sloveniji je v letu 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kg odpadne hrane na prebivalca. V Društvu Ekologi brez meja so se odločili za projekt Volk sit, koza cela - Za Slovenijo brez zavržene hrane. Drugi največji delež (25 %) odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Zato je čas, da se akciji pridružijo prav vsi Slovenci in Slovenke.

Spletna anketa, ki so jo Ekologi brez meja izvajali v preteklih mesecih je pokazala, da je ena tretjina vprašanih prepričana, da zavržejo mnogo preveč hrane, predvsem kruha, sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov.

Komisija za izbor imena tretjega četrtletja na ČRNI LISTI za leto 2014 pri OU Alpe Adria Green, je izbrala: Zaradi nezakonitega ravnanja pri posegu v naravo in v zavarovano naravno ter kulturno dediščino na območju Triglavskega narodnega parka je AAG umestila na ČRNO LISTO 2014 nezakonit poseg v TNP pod naslovom:

»VZDRŽEVALNA DELA NA DALJNOVODU
35 kV Jesenice – Kranjska Gora«,
ki jih izvaja ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Kranj.

Ena največjih naravovarstvenih nevladnih organizacij WWF (World Wide Fund for Nature) je v različnih alpskih državah predstavila novo študijo o stanju rečnih sistemov na območju Alp. Študija opozarja, da ima le še ena od desetih rek v Alpah ohranjene naravne ekološke lastnosti, ki nam zagotavljajo pitno vodo, hrano, rekreacijo in omogočajo naravno zaščito pred poplavami.

Študijo »Save the Alpine Rivers!« je izvedla Univerza za naravne vire in življenjske vede na Dunaju in je prva celovita ocena stanja alpskih rek s prispevno površino, večjo od 10 km2. Christoph Litschauer, vodja evropskega alpskega rečnega programa pri WWF, je poudaril glavne rezultate študije: »V Alpah je ostalo le še 11 odstotkov naravnih vodotokov, kar je zelo malo. Sploh v primerjavi z 22.000 kilometri rek, ki so zajezene, izravnane, regulirane ali podvržene vplivom hidroelektrarn.«

Novoizvoljeni predsednik Evropske komisije Juncker ignorira zahteve Evropskega parlamenta in državljanov na področju varovanja zdravja in okolja

Bolj kot se bliža glasovanje Evropskega parlamenta o novi Komisiji, bolj se približuje trenutek resnice: ali bo Juncker izpolnil vsaj nekatere spremembe, ki jih zahtevajo Evropski parlament in okoljske organizacije, ali pa bo še naprej ignoriral njihove zahteve, kot je to delal do sedaj?

Že več kot mesec dni, odkar je javno znana sestava nove Evropske Komisije predsednika Jean Claude Junckerja, okoljske organizacije, skupaj z novimi člani Evropskega parlamenta, opozarjajo, da je trajnostni razvoj postavljen na stranski tir.

V osrčju Amazonskega pragozda bodo zgradili opazovalni stolp, ki bo brazilskim in nemškim znanstvenikom pomagal pri zbiranju podatkov glede podnebnih sprememb, poroča BBC. Observatorij Amazon Tall Tower bo visok 325 metrov, opremljen pa bo z instrumenti, ki bodo spremljali ravni toplogrednih plinov, aerosolnih delcev in vremenske spremembe v enemu izmed največjih pragozdov na svetu.

Stolp bo zgrajen iz jekla, ki so ga iz več tisoč kilometrov oddaljene južne brazilske obale pripeljali v mesto Manaus. Zaradi višine bo s stolpa mogoče preučevati spreminjanje in gibanje zračnih mas nad pragozdom, še dodaja BBC.

»Varčujemo, crkavamo in uničujemo se, da bi rešili kapitalizem, pustimo se poniževati in zasužnjevati, da bi rešili kapitalizem; uničujemo biosfero in naravne vire, da bi rešili kapitalizem, natančneje zgornji odstotek najbogatejših, če kaj ostane, pa razdelimo med nas, 99 odstotkov, drobtinice z globalne požrtije.« Opozorila Antona Komata, naravovarstvenika, svobodnega raziskovalca, publicista in evroskeptika, so tehtna.

Opozorila o revoluciji proti državi blaginje, o tem, da sta socialna država in javni sektor sedaj lovišče kapitala – »edini trg, ki je še preostal«, bi nas morala prebuditi. Posledice požrešnosti namreč na svoji koži občutimo domala vsi prebivalci planeta. »Treba se je upreti diktatu korporacij. Upor je bil vedno stvar človekovega dostojanstva, danes je postal temelj človekovega preživetja!«

Marjan Hribar, MGRT: Slovenija bo svoja stališča do prostotrgovinskega sporazuma TTIP razkrila kmalu - Začetek evropske peticije za zaustavitev sporazumov tudi pri nas - Najbolj sporen mehanizem ISDS

Slovenija bo javnosti predstavila do sedaj nedostopna stališča, ki jih je podala v okviru pogajanj za Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), je na včerajšnjem posvetu v Državnem svetu zagotovil Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. "V izdelavi je tudi študija Jožeta P. Damijana o tem, kaj naj bi TTIP konkretno pomenil za slovensko gospodastvo," je še dodal Hribar. Posvet je potekal v okviru projekta Trgovanje s prihodnostjo, organizirala pa ga je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

PREDLAGATELJI PETICIJE:
Člani Upravnega Odbora mednarodne  okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green in strokovni sodelavec Anton Komat.

TISA – najhujši strup demokracije
To besedilo peticije ne bo namenjeno drevesu z imenom tisa, vendar začnimo z njim. V svetu naših prednikov je bila tisa pogrebno drevo, njen les pa osnova za izdelavo lokov in kopij, zato ima vojaško simboliko. Tudi apokaliptično kolo druida Moga je bilo iz tisovine.

Simbolika tise je tudi v strupenosti njenih sadežev, s katerimi so naredili samomor v vojni poraženi galski kralji. Sedaj se ime TISA pojavlja s podobno simboliko, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države blaginje in pogreb javnih storitev, je najhujši strup demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti.

Novo poročilo Greenpeacea razkriva, zakaj želijo energetski velikani ohraniti močno odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv
Voditelji Evropske unije (EU) se pripravljajo na odločitev o prihodnosti evropske energetske oskrbe do leta 2030. Novo Greenpeacovo poročilo Priklenjeni (ang. Tied down) medtem razkriva, zakaj želijo največja evropska energetska podjetja ohraniti visoko stopnjo uvoza fosilnih goriv in to kljub političnim, okoljskim in finančnim stroškom, ki jih moramo Evropejci plačevati.

Odvisnost od energetskega uvoza, ki onesnažuje okolje, je zadušila evropski diplomatski odgovor na ukrajinsko krizo in nas udarila z velikanskimi finančnimi stroški. EU vsako leto porabi preko 400 milijard EUR za uvoz več kot polovico svoje energije (53 odstotkov) s tujine.

Družinsko kmetovanje je temeljna oblika kmetovanja in tudi EU je spoznal, da je najboljši nosilec te dejavnosti, ki močno upošteva okoljski vidik, je pa tudi ranljivo zaradi pritiska multinacionalk. V Sloveniji imamo sicer okoli 70.000 družinskih kmetij, katerih starostna struktura sicer ni najboljša, se pa izboljšuje.

Država podpira prevzemanje kmetij
Država bo še naprej podpirala prevzemanje kmetij. Po besedah državne sekretarke z ministrstva za kmetijstvo in okolje Tanje Strniša so procesi prevzemanja res počasni, vendar pa je po njenem mnenju to tudi dobro, saj se tako predelava ne opušča, male kmetije pa ne ugašajo prehitro. Povprečna starost na kmetijskih gospodarstvih je zdaj 56 let. V zadnjih sedmih letih je dobilo podporo 2.265 prevzemnikov, mlajših od 40 let.

Prvič po 35 letih se je začel ozonski plašč okoli Zemlje obnavljati, kar je posledica prepovedi uporabe škodljivih plinov (CFC), ki so se uporabljali v hladilnikih in pršilih, kažejo ugotovitve znanstvenikov.

V poročilu, ki ga v okviru ZN-ja predstavijo vsaka štiri leta in pri pripravi katerega sodeluje 300 svetovnih znanstvenikov, je zapisano, da se je ozonski plašč 50 kilometrov nad morsko gladino v obdobju med letoma 2000 in 2013 obnovil za štiri odstotke.

4. oktober je posvečen svetovnemu dnevu živali, s katerim po svetu zaznamujejo živalsko življenje v vseh oblikah in človekov odnos do živalskega sveta. Svetovni dan živali izvira iz leta 1931, ko so v Firencah določili 4. oktober za dan, na katerega naj svet pomisli na stisko ogroženih živalskih vrst.

Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poudarjajo, da je človek danes to, kar je, tudi zato, ker se je skozi vso svojo zgodovino razvijal v nerazdružljivem sobivanju z živalmi. To sožitje je zahtevalo tudi razvoj človekove odgovornosti za živali.

Agencija RS za okolje (ARSO) je dne 29.9.2014 z odločbo zavrnila vlogo Smučarske zveze Slovenije (SZS) za izdajo naravovarstvenega soglasja za gradnjo – »povečanje vodnega zbiralnika s prostornino 1400 m3 z dograditvijo vodnega zbiralnika s prostornino 4400 m3 ter gradnjo napajališča na Rudnem polju v k.o. Bohinjska Srednja vas, občina Bohinj«.

Že zgrajeni akumulacijski bazen za zasneževanje s prostornino 4400 m3 na Rudnem polju sodi med nelegalne objekte t.i. črne gradnje, kajti leta 2008 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za vodni zbiralnik za zasneževanje na Rudnem polju s prostornino le 1400 m3.