Piše: Eva Majnik v novih Misterijih, www.misteriji.si

Pogovor z dr. Tomislavom Majićem o dolgotrajnem kovidu in postcepilnem sindromu
V tujini se na nekaterih klinikah ukvarjajo le z bolniki z dolgotrajnim covidom-19 ter bolniki, ki imajo težave po cepljenju s cepivom proti kovidu. V Sloveniji je lasten protokol za rehabilitacijo teh bolnikov razvil internist in kardiolog primarij Tomislav Majić, dr. med., izvaja pa jo v medicinskem centru Futuristic Life v Ljubljani. Že dobrih štirideset let se posveča preventivi pred kroničnimi boleznimi, zlasti boleznimi srca in ožilja. Za Misterije je spregovoril o tem rehabilitacijskem programu.

Deset od tisoč prebolelih bolnikov za covidom-19 ne okreva popolnoma, četudi je večina imela »lažje« oblike in se niso zdravili v bolnišnici. Nekateri med njimi si bodo opomogli. Drugi bodo imeli poškodbe organov in/ali lahko razvijejo kronične bolezni, kot so sindrom kronične utrujenosti, motnje avtonomnega (nezavednega) živčevja, alergije ali avtoimunske motnje.

Ali veste, da se naš metabolizem z leti upočasnjuje? Od 25. leta dalje hrano presnavljamo počasneje in jo slabše izkoriščamo, zato je počasno a konstantno pridobivanje telesne teže pogost problem.

Metabolizem je proces, ki spremeni zaužito hrano v energijo, ki jo lahko uporabimo – za življenje, telovadbo, razmišljanje.  Kar telo ne porabi, spravimo v obliki maščobnih zalog. Ker se metabolizem z leti upočasnjuje, sčasoma energijo manj učinkovito porabljamo in maščobne zaloge začnemo skladiščiti hitreje.

Tako kot kriminal zacveti v obdobjih, v katerih družba izgubi stabilnost, velja tudi za naše telo. Patogeni imajo zelo radi zakisana, utrujena in s stresnimi hormoni obremenjena telesa.

Kako zmanjšati zakisanost?
Če boste ukrenili kar koli, s čimer boste zmanjšali zakisanost, bo vaše telo patogenom znatno manj prijazno. Pri tem so najbolj naravna in preverjeno učinkovita pomoč zelena živila, zeleni smutiji, sokovi in liofilizirano zelenje.

Čeprav študije svarijo, da rak vse bolj ogroža moške, gredo ti pogosto k zdravniku, ko je že (pre)pozno. A obstajajo opozorilni znaki, ki bi jih morali jemati resno.

Nedavna študija je postregla z zaskrbljujočimi podatki o raku. Ne le število rakavih obolenj do leta 2050 naj bi se med moškimi močno povečalo tudi število smrti zaradi raka. Povečanje naj bi bilo sodeč po študiji kar 93-odstotno.

Največji porast naj bi se medtem zgodil pri moških, starejših od 65 let, ter v državah in območjih z nizkim oz. srednjim indeksom človekovega razvoja. Ob tem pa rakava obolenja naraščajo tudi med ženskami in v starostni skupini, mlajših od 50 let.

Kruh - in z njim gluten - so ljudje jedli, še preden so začeli žita sejati. Danes pa so žita vse pogosteje vir težav.

Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu. Število ljudi, ki prav v glutenu vidijo vzrok svojih zdravstvenih težav, se je močno povečalo. V državah, kot so Združene države Amerike, Velika Britanija in Avstralija, že več kot 10 odstotkov ljudi prisega na brezglutenske diete, število ljudi, ki bi se mu bili po lastnih zatrjevanjih pripravljeni odreči, je še veliko večje.

Tak obrat proti kruhu, ki je v večjem delu sveta v svojih najrazličnejših oblikah ena najbolj priljubljenih jedi, se zdi precej presenetljiv. Žita, ki vsebujejo gluten, in kruh smo glede na arheološke najdbe zagotovo jedli že vsaj pred 23 tisoč leti, najstarejši najdeni kruh je star več kot 14 tisoč let, kar je nekaj tisočletij več od začetka poljedelstva. Gojenje in udomačitev žit sta postavila temelje prvih civilizacij. Večino tega plodnega sobivanja človeka in žit kakšnih očitnejših težav ni bilo zaznati.

Znano je, da pomanjkanje spanja poveča možnosti za srčno-žilne bolezni, zdaj pa so v obsežni študiji ugotovili, kako to nevarnost kljub vsemu zmanjšati. Izkazalo se je namreč, da se pri osebah, ki konec tedna nadoknadijo manjkajoče ure spanca, tveganje za obolenja zmanjša kar za 19 odstotkov.

V raziskavo so vključili 91 tisoč posameznikov iz Velike Britanije, od katerih jih je 20 tisoč poročalo o pomanjkanju spanja, izsledke pa so predstavili na letošnjem kongresu Evropskega združenja za kardiologijo.

10. september 2024 - Svetovni dan preprečevanja samomora
Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležujemo 10. septembra, letos prvič poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Cilj gesla, ki bo aktualno do leta 2026, je ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo način pogovora o samomoru in njegovo razumevanje.

Gre za premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore, kar zahteva sistemsko spremembo. Na ta način lahko ustvarimo bolj podporno in sočutno družbo, v kateri bo samomor mogoče preprečevati. Zaradi samomora letno po svetu umre več kot 700.000 oseb. V Sloveniji smo v letu 2023 beležili 358 samomorov, kar je manj kot leto poprej.

Letos poteka 10 let od prve obeležitve mednarodnega Dneva FAS v Sloveniji. Ob tem jubileju smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in ob podpori Ministrstva za zdravje pripravili dogodek za strokovno in drugo zainteresirano javnost, na katerem bodo domači in tuji predavatelji prikazali problematiko alkoholu izpostavljenih nosečnosti iz različnih vidikov.

9. september je bil mednarodni dan ozaveščanja o tveganju škode, ki jo predstavlja otrokova izpostavljenost alkoholu pred rojstvom. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že desetletje ozaveščamo splošno in strokovno javnost ter spodbujamo bodoče starše k nosečnosti brez alkohola tudi v Sloveniji.

Naletela sem, saj veste, tako kot vedno, na oddajo ravno ob pravem času. Sto ljudi z različnimi fobijami, strahovi in blažjimi bolezenskimi stanji so pozvali na novo metodo zdravljenja za njihove težave, ki jim uničujejo kvaliteto življenja.

Za njih so uredili vrhunske prostore bolnišnice, zelo strokovno prikazali izdelek, povedali vse njegove učinkovine in povedali, da so del preizkusa novega zdravila. Vsak dan so se ljudje, ki so bili v programu, morali snemati in pripovedovati, kako vpliva novo zdravilo na njih, kakšni so učinki itd. Od vseh samo ena odjemalka ni prepoznala učinka na sebi, ostali so vsi opisovali, kako se izboljšuje njihovo počutje in so se začeli soočati s svojimi fobijami ter jih premagovali.

V Sloveniji vsako leto približno 80 otrok in mladostnikov zboli za rakovo boleznijo, pri čemer jih približno 20 odstotkov boj z zahrbtno boleznijo izgubi. Septembra si zato prizadevamo ozaveščati o otroškem raku, saj lahko s kolektivno zavestjo in razumevanjem Junakom 3. nadstropja Pediatrične klinike v Ljubljani pomagamo v njihovem boju (za življenje). Zato bo mesec september obeležil tudi simbol zlate pentlje, ki simbolizira otroškega raka. Tudi vsak od nas lahko doprinese k boljši ozaveščenosti.

V Sloveniji je rak drugi najpogostejši vzrok smrti pri osebah mlajših od 15 let. Kljub temu, da s pomočjo medicine iz leta v leto narašča odstotek otrok, ki v bitki z rakom zmagajo, pa se povečuje skupno število tistih, ki zbolijo. Najpogostejša med rakavimi obolenji otrok je levkemija, ki predstavlja kar 30 % vseh rakov pri otrocih.

September - svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni
Meseca septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom »Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjeve bolezni«. V Sloveniji smo julija lani dobili drugo Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, letos januarja še Akcijski načrt.

Oba strateška dokumenta sta bila potrjena na vladi in naslavljata problematiko demence s številnimi ukrepi. NIJZ želi prebivalcem sporočiti, da je pomembno, da ukrepa tudi vsak posameznik, saj za zmanjševanje tveganja za demenco lahko veliko storimo sami tako, da poskrbimo zase in za svoje zdravje.

Kako spremeniti svoj življenjski slog, da bi bili tudi po 40. letu tako polni energije kot v svojih dvajsetih.
Zdrava prehrana, dovolj gibanja in spanja. Kaj lahko še naredite za svojo dobrobit in boljše počutje?

1. Redni stiki s prijatelji
Prijatelji so pomembni, saj so vir pozitivne energije. A ne vsi! Obstajajo tudi čustveni vampirji, ki v vsem vidijo le težave, širijo negativno energijo in sočloveka ves čas obremenjujejo s svojimi težavami. Takšnih se izogibajte.

Davek na pretirano rabo antibiotikov je, da skoraj ni mogoče najti bakterije, ki ne bi razvila odpornosti proti kateremu izmed razpoložljivih antibiotikov. Tako je zdravilo, ki je pred stoletjem veljalo za najboljšega, kar jih premore sodobna medicina, danes postalo povzročitelj vse večjega števila okužb s smrtnim izidom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari, da danes zaradi bakterijskih okužb umre več ljudi, kot jih je pred iznajdbo antibiotikov.

Dokler so bili antibiotiki namenjeni zdravju, je še šlo, ko pa smo jih začeli uporabljati zaradi večjega dobička, se je zalomilo. Največji porabnik antibiotikov je danes živinoreja. V razmerah kot v koncentracijskih taboriščih, kar je najustreznejši opis za bivanje večine živali, ki jih danes redijo za hrano, je nemogoče ostati zdrav brez obsežne uporabe razkužil in zdravil.

Osebe, ki so alergične na čebelji ali osji pik, morajo imeti ves čas pri sebi komplet za samopomoč in ga v primeru pika tudi nemudoma uporabiti.
Poletje prinaša tudi nekatere nevšečnosti, kot so srbeči piki komarjev, boleči piki os, čebel in obadov ter ugrizi klopov. Značilnost večine teh žuželk je, da imajo posebej prilagojene organe, s katerimi prebadajo kožo in med pikom ali ugrizom vbrizgajo strup, zato lahko povzročijo tudi nekaj nevšečnosti.

Pomoč po pikih komarjev, obadov ali konjskih muh
Po pikih komarjev, obadov ali konjskih muh lahko doživimo neprijeten in močan srbež, zaradi katerega si ne moremo kaj, da se ne bi praskali. Posledica praskanja je lahko neprijetna okužba ranice, ki se kaže v obliki intenzivne rdečice, toplote, otekline, občutljivosti ob dotiku in gnojenja.

V zadnjih letih so bila pojasnjena mnoga dejstva o škodljivosti ultravijoličnih žarkov in priporočila glede ustrezne zaščite pred njimi. Žal se v medijih še vedno pojavljajo pomanjkljive in tudi nasprotujoče si trditve, ki ljudi zmedejo. Med temami, ki se neredko pojavljajo, je tudi poudarjanje pomena sončenja v zvezi z nastajanjem vitamina D.

Vitamini so organske sestavine hrane, ki omogočajo normalno delovanje človeškega telesa. V organizmu se ne sintetizirajo ali pa se ne sintetizirajo v dovolj velikih količinah, zato jih v telo vnašamo s hrano ali kako drugače. Ob normalnem prehranjevanju in rednem gibanju v naravnem okolju običajno ne opažamo nikakršnega pomanjkanja vitaminov. Izjeme so otroci, starejši ljudje, kronični bolniki in odvisniki.

Poznate rek: »Voda spere vse, le grehov ne«? Oh, če bi le lahko …

Težava je v tem, da je predvsem industrija fitofarmacevtskih sredstev, nesrečna zaradi moči vode, da vse spere, veliko denarja vložila v razvoj spojin, ki preprečujejo, da bi voda z rastlin sprala »zaščitna sredstva«, s katerimi so ta poškropljena.

Tudi kozmetična industrija je navdušeno sprejela vse kemične dodatke, ki dosežejo, da ličila ostanejo nedotaknjena ves dan, da je dezodorant učinkovit dva dni, da se barva za lase ne spira, gel za lase pa prenese tudi dež.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

V Sloveniji medicinska konoplja še vedno ni na zeleni recept
Slovenci smo naklonjeni uporabi konoplje. Pritrdili smo obema posvetovalnima referendumskima vprašanjema. Ali naj Slovenija dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene ter gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo.

Kako bi lahko s konopljo pomagali bolnikom pri obravnavi bolezni in kako v preventivne namene, smo se pogovarjali z mikrobiologinjo doc. dr. Tanjo Bagar. Je avtorica knjige Konoplja v medicini ter direktorica mednarodnega inštituta ICANNA. Sodeluje v Ambulanti za zdravljenje s kanabinoidi (Zdravstveni zavod Zdravje) in na Kanabinoidni kliniki (Cannabinoid-clinic.com).

Nezadostno pitje vode je dolgoročno povezano z nastankom številnih kroničnih bolezni, zato je pomembno, da vsak dan popijemo vsaj devet kozarcev vode. Med telesno aktivnostjo dehidracija lahko povzroči zmanjšano telesno zmogljivost in poslabšano regulacijo temperature telesa, zato se ji pri športu ali rekreativni dejavnosti poskušamo izogniti. In vendar: ali je velik strah pred dehidracijo upravičen in ali je treba med vadbo nujno ves čas piti? Po možnosti posebne športne napitke?

Med vadbo človek z znojenjem izgublja vodo, kar telesu omogoča, da ohranja razmeroma konstantno temperaturo. Vsi dobro vemo, da telo najbolje deluje pri temperaturi okoli 37 stopinj Celzija in da vsak odklon vodi vsaj v nelagodje. 

Tako kot kriminal zacveti v obdobjih, v katerih družba izgubi stabilnost, velja tudi za naše telo. Patogeni imajo zelo radi zakisana, utrujena in s stresnimi hormoni obremenjena telesa.

Kako zmanjšati zakisanost?
Če boste ukrenili kar koli, s čimer boste zmanjšali zakisanost, bo vaše telo patogenom znatno manj prijazno. Pri tem so najbolj naravna in preverjeno učinkovita pomoč zelena živila, zeleni smutiji, sokovi in liofilizirano zelenje. Zelene rastline so namreč odlično založene z alkalnimi rudninami, hkrati pa klorofili delujejo protivnetno in tudi antioksidativno. Poleg tega po bližnjici izboljšajo krvno sliko. Seveda se med dobrimi izbirami najdejo še posebno odlične - listi kopriv, kreše, konoplje in čemaža denimo sodijo v kategorijo superživil, ki sočasno pomagajo na številnih frontah.

Pridelava in uživanje medu sta pomemben del slovenske kulture in kulinarike. Na to nas poleg svetovnega dneva čebel opominjajo tudi številni drugi dogodki, ki se v čast čebelarski panogi prirejajo po vsej državi.

Kljub številnim prizadevnim čebelarjem pa na trgovskih policah še vedno pristane ponarejen in napačno označen med. Med je namreč eno izmed najpogosteje potvorjenih živil na svetu in žal so nepravilnosti prisotne tudi pri nas.

Piše: Anja Drašler

Dr. Miloš Židanik: mnoga obolenja preprečujemo in lajšamo z veganstvom
V Sloveniji največ ljudi umre zaradi bolezni srca in žilja. 386 na sto tisoč prebivalcev. Pri ženskah so te bolezni na prvem mestu: 461 smrti na sto tisoč prebivalcev. Pri moških pa na drugem mestu: 311 na sto tisoč prebivalcev, takoj za rakavimi obolenji. Morda je med vzroki skoraj dve toni maščobe, ki jo pojemo do petinšestdesetega leta.

Ali lahko srčnožilna obolenja preprečimo in lajšamo v veganstvom? O tem smo se pogovarjali z dr. Milošem Židanikom, psihiatrom in psihoterapevtom iz Maribora, očetom treh otrok in veganom.

Ste vedeli, da smo si ljudje kljub navideznim razlikam zelo podobni in da si delimo 99,9 odstotka genoma vseh celic? Toda naši mikrobiomi se ujemajo v veliko manjši meri. V resnici si z drugimi ljudmi delimo zgolj petino mikrobioma. Vsak mikrobiom je kot prstni odtis - enkraten in neponovljiv.

Kot lahko preberete v prispevku Ljubezen gre v resnici (tudi) skozi želodec, mikrobiom tudi v veliki meri vpliva na to, kako mislimo, čutimo in doživljamo svet okrog sebe. To so samo nekatera od nadvse zanimivih dejstev, ki jih je na konferenci o skrivnostih prebave predstavila Urška Gajšek, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije in klinične prehrane.

Vzdržljivost so povezali s prebavnim traktom.
Vzdržljivost, ki jo je človeško telo sposobno ohranjati na dolgi rok, ima zgornjo mejo, pravijo znanstveniki ameriške univerze Duke, ki so opravili študijo porabe energije pri tekačih, ki so pet mesecev šest dni v tednu tekli maratonske razdalje. Te meje ne dosežejo le najbolj vzdržljivi športniki, zelo se ji približajo tudi nosečnice.

Študija je pokazala, da imamo vsi isto zgornjo mejo porabe energije na dolgi rok, ki se ustavi pri 2,5-kratniku bazalnega metabolizma, torej energije potrebne za osnovne telesne funkcije, izključujoč vsakršno gibanje.